Za Forde, nastale v zadnjih desetih ali 15 letih, na splošno velja, da niso avtomobili, ki bi na prvi pogled pritegnili s svojimi oblikovalskimi lastnostmi. Voznikom Fordov namreč veliko več kot všečno zgnetena plastika in pločevina pomeni mehanika, ki se skriva tam, kamor pogled ne seže in kjer štejejo občutja.
Focus, katerega prva generacija je superuspešno nadomestila po mnenju številnih ponesrečen zadnji model Escorta, se je že v svoji prvi izvedbi izkazal kot dober avtomobil, druga generacija je to potrdila, tretja pa je s prestola lestvice najbolje prodajanih modelov na globalni ravni izrinila nepremagljivo Toyoto Corollo.
Pod drobnogled smo tokrat vzeli Focusa druge generacije. S cenami, ki se gibljejo od štirih do desetih tisočakov, spada v okvire trenutne slovenske realnosti med kupci rabljenih avtomobilov. Prvič je bil model predstavljen v Parizu jeseni leta 2004, v salone pa je pripeljal v začetku leta 2005. Izdelovali so ga v petih karoserijskih različicah: kot tri- ali petvratno kombilimuzino, štirivratno limuzino, kot karavana ter kot kabriolet s trdo streho. Obstajal je sicer tudi model X-road kot karavan terenskega videza, a so ga izdelali v le 300 primerkih, vse pa so prodali na Nizozemskem. V letu 2008 so model osvežili, kar pa je bolj kot zunaj opazno v notranjosti. Prilagodljivi žarometi, sistem Key-less, brezžična telefonija bluetooth ter glasovno ukazovanje radijskemu sprejemniku, telefonu in klimatski napravi (v bolje opremljenih različicah) so stvari, ki jih še danes ne vidimo prav pogosto v razredih spodnjega srednjega razreda.
A kot rečeno, se bistvo Fordov in seveda tudi Focusa v primerjavi s konkurenco skriva v mehaniki. Če izpostavimo njegovo najboljšo lastnost, je to zagotovo vse, kar je povezano z vodljivostjo, lego na cesti, dinamiko in občutki v vožnji. Čeprav marsikdo to težko prizna, je dejstvo, da Ford na področju podvozij med vsemi proizvajalci spada med najboljše. Če izvzamemo nekatere najzmogljivejše modele Focusov (RS, ST), je vse drugo pri Focusu v okviru povprečja, ki ga ponuja ta avtomobilski razred.
Še zdaleč Focus druge generacije ni bil avtomobil brez napak, na splošno pa lahko zapišemo, da je z nekaj več pozornosti in nege lahko tudi zelo zanesljiv in trajen avtomobil. Napake, ki jih sicer ni bilo malo, so večinoma take narave, da lastnikom ne osušijo denarnice oziroma jih ne pustijo na cesti, se pa pojavljajo tako na motornem in pogonskem sklopu kot na karoseriji in elektroniki. Dizelski motorji se srečujejo s standardnimi težavami, ki pestijo sodobne dizle. Pogoste so zamašitve DPF-filtra, občasno se pojavljajo težave s turbopuhali in okvare EGR-ventilov, posamezne okvare loput na sesalnem kolektorju in preperelost nadtlačnih in podtlačnih cevi pa lahko povzročijo nemiren tek motorja in zmanjšanje moči. Pojavljajo se tudi okvare dvomasnih vztrajnikov, vendar imajo pri tem veliko vlogo tudi vozniki oziroma njihov občutek za izbiro prave prestave. Pri bencinskih motorjih ni omembe vrednih težav, redke so le napake na modulu dušilne lopute, na pooblaščenih servisih pa znajo te pomanjkljivosti odpraviti s preprogramiranjem motorne elektronike.
Napake, ki pestijo podvozje, se nanašajo zgolj na nekoliko pretirano obrabo volanskih končnikov ter drogov in puš stabilizatorjev, kar potniki in voznik v kabini občutijo kot moteč ropot. V kabini se rade pojavljajo tudi vibracije in posledično hrup z vratnih tapet, v armaturno ploščo pa se zlasti pri dizelskih motorjih radi naselijo črički. Na karoseriji se pri modelih prvih letnikov pojavljajo težave s puščanjem vode pri tesnilih prednjih vrat in zamakanjem v prtljažnik. Temnejši barvni odtenki na posameznih mestih pokažejo nekaj t. i. pomarančastih lis, zaradi udarcev kamenčkov pa se pojavlja rja na blatnikih.
Elektronika sem in tja ponagaja in brez pravega razloga vklopi katero od kontrolnih lučk, radijski sprejemniki se spopadajo s slabim sprejemom, občasno ne deluje tempomat, lastniki pa poročajo tudi o primerih, ko sta odpovedali celotna osvetlitev in delovanje armaturne plošče.
Seznam napak res ni najkrajši, a ob velikanskem številu prodanih vozil in dejstvu, da vse omenjene napake ne prizadenejo vsakega, lahko zaključimo, da zanesljivost Focusa druge generacije nikakor ni njegova težava.
Dobra novica za kupce Focusa je, da glede na siceršnjo kakovost cene ne ohranja najbolje, a to je lahko tudi težava, ko se bo lastnik odločil za prodajo. Focus tudi dobro skriva število prevoženih kilometrov, zato bodite pri nakupu zelo pozorni nanje. Kot zanimivost povemo še to, da ga je kot svoje prevozno sredstvo izbral tudi aktualni papež. Če je dober za papeža, bo menda tudi za Janeza.