Tehnika: Varnost kabrioletov

Na preizkusnih trkih, ki sta jih zavarovalnica Axa Winterthur ter Dekra (ki ima svoje poslovalnice tudi v Sloveniji) že 26. organizirali v švicarski vasici Wildhaus, so se letos posvetili varnosti malih kabrioletov. Privlačni avtomobili brez strehe se po pravilu pojavijo na cestah v toplejših mesecih, a zaradi povečanja prodaje kupe-kabrioletov, to je kabrioletov s trdo pomično streho, se njihova uporabnost povečuje in širi tudi na zimske mesece. Seveda so brezstrešniki z zloženimi strehami v prtljažnikih pozimi prej izjema kot pravilo, a tudi pri Avto magazinu smo že dokazovali, da se lahko, povsem brez (večjih) skrbi za zdravje, brez strehe vozimo tudi pozimi.

Kabrioleti (tudi roadsterji, spiderji . . ) imajo v primerjavi s (kombi)limuzinami, iz katerih so večinoma izpeljani, kar nekaj posebnosti. Prva je seveda streha, zaradi katere se spremeni (poslabša) trdnost karoserije, zato tovarne pri izdelavi okrepijo spodnji del avtomobila s prečnimi, vzdolžnimi ali kakšnimi podobnimi ojačitvami.

Kot smo lahko novinarji, ki smo prisostvovali trkom, videli, proizvajalci okrepijo tudi pragove in tako poskušajo poskrbeti za večjo trdnost karoserije. Sodobni CC-ji, kot pravimo kupe-kabrio­letom, so ob okrepitvah tudi zaradi električno-hidravličnih (ali povsem ročnih, kot recimo pri Oplu GT) strešnih mehanizmov tudi dražji od bratov, iz katerih so izpeljani. Ker smo lahko na štirih praktičnih primerih videli prednosti in pomanjkljivosti kabrioletov, jih bomo v naslednjih scenarijih prikazali nazorneje.

Bočno trčenje

Ford Ka je s hitrostjo 60 km/h trčil v bok Forda Streetka, ki se je v namišljeno križišče pripeljal s hitrostjo 30 km/h. Ka je trčil v vrata Streetkaja in pokazale so se prve slabosti kabrioletov. Kabrioleti imajo ponavadi le en par stranskih vrat, kar pomeni, da so vrata dolga in ob slabi okrepitvi zelo ranljiva. Pri Streetkaju so se pri trku z boka močno upognila navznoter. Pri Dekri in zavarovalnici Axa Winterthur so povedali, da izkušnje kažejo, da udarec voznikove ali potnikove glave v avtomobil, ki je trčil v vrata z bočne strani, niti ni tako redek. Kako boleče! Stranska varnostna blazina bi tu težko pomagala, saj se zaradi manjkajoče šipe ne more nikamor upreti. Tipala so v opisanem trku zabeležila sile 77 G-jev, zato lahko v podobnem primeru v praksi pričakujemo hujše poškodbe bokov. Na glave potnikov pa so delovale sile okoli 50 G-jev. Zaradi dodatnih okrepitev, ki so vgrajene v kabriolet, je razlika v masi med v osnovi enakima avtomobiloma precejšnja: testni Ka je tehtal 952, Streetka pa 1.128 kilogramov. Kabriolet je torej precej težji.

Čelno trčenje

V drugem scenariju sta se srečala v osnovi enaka avtomobila, starejša Fiatova Punta. Kombilimuzina in kabriolet sta se s hitrostjo 50 km/h (vsak) zaletela čelno. Pri kombilimuzini se je prelomil prag pri voznikovih vratih, streha se je skrivila, prednja šipa pa je počila. Kako silovit je bil udarec, priča utrgan varnostni pas na voznikovem sedežu. Pri obeh Puntih, ki sta trčila čelno, se je stopalka sklopke pomaknila v notranjost in močno ogrozila nogi obeh voznikov. Izpostavimo še pomik armaturne plošče v notranjost in s tem zmanjšanje prostora za preživetje. Pri čelnem trčenju enakovrednih vozil (podobne mere, masa, zgradba) so jo bolje odnesli potniki v kabrioletu. Tam se prednja šipa ni zlomila (! ) in prag se zaradi dodatnih okrepitev ni prelomil. Sile, ki so jih izmerili pri čelnem trku, so v prid kabrioletu: na varnostno lutko je v kombilimuzini delovala sila 64 G-jev, v kabrioletu pa 57 G-jev. Tudi v tem primeru se potrjujejo ugotovitve prvega scenarija: kombilimuzina je z 914 kilogrami mase lažja od kabrioleta (1.146 kg).

Nalet od zadaj

Na cestah ni nič kaj redek tudi tretji scenarij, in sicer nalet od zadaj. Pri Dekri in zavarovalnici Axa Winterhur so izvedli enega najbolj nevarnih scenarijev - v stoječi mali kabriolet, ki je imel v zadku zloženo kovinsko streho, je s hitrostjo 60 kilometrov na uro priletel mehki terenec. Torej, Suzukijeva Vitara v Daihatsujevega Copena. Po trku je bil zadek zadnje omen­jenega močno poškodovan, in ker bi tu težko govorili o prednostih, poglejmo poglavitne pomanjkljivosti, ki so se pokazale in veljajo za marsikateri kabriolet. Pri trku Vitare v Copenov zadek se je velik del energije prenesel na streho, ki se ni zmečkala in tako ni izničila nekaj energije, jo je pa udarec pomaknil naprej. Udarila je v varnostna loka, ki sta se snela z nosilcev in udarila v potniško celico, v sedeža, kjer je energija ‘udarila’ še v potnika. V takšnem primeru lahko namerijo tudi sile prek 100 G-jev, pri testnem trku pa jih je bilo ravno tako preveč (92 G-jev) za preprečitev (hudih) poškodb. Po zagotovilih Dekre in Axa Winterthura vdor trdih streh v potniški prostor ni tako zelo redek, prav tako pa so lahko velika težava varnostni loki, ki ne zadržijo strehe. Še nasvet: če kupujete kabriolet, ga zavarujte, saj lahko že najmanjši trk v zadek, v katerem je zložena streha, močno poškoduje streho ali njen mehanizem. Popravilo strehe pa se lahko zavleče, saj jih pri kar nekaj tovarnah izdelujejo zunanji partnerji.

Prevračanje

To je verjetno najslabši scenarij, na katerega lahko pomislijo potniki v kupe-kabrioletu. V živo smo videli prevračanje roadsterja, starejše Mazde MX-5, ki je bila brez varnostnih lokov, skratka brez ustrezne zaščite, ki lahko reši življenje, če se cesta obrne na glavo. Mazda se je začela prevračati s hitrostjo 40 km/h, roki potnikov sta brez opore krilili po zraku, glavi pa zadeli v trd asfalt. Okvir prednje šipe ni vzdržal naporov in se je sploščil. Avtomobil, ki je pristal obrnjen na glavo, je pod seboj pokopal oba potnika. Obremenitve na glavi potnikov so bile zagotovo precej večje, kot bi bile pri kabrioletih z ustreznimi zaščitnimi loki, ki pa morajo biti nameščeni dovolj visoko, sicer niso v pomoč. Pri nakupu kabrioleta tako ne razmišljajte le o lepoti in soncu, pomislite tudi na to, da lahko brez ustrezne zaščite ostanete brez glave. Dobesedno!

Euro NCAP

Tudi na preizkusnih trkih organizacije Euro NCAP so že preizkusili kar nekaj kabrioletov, med katerimi s petimi osvojenimi zvezdicami izstopata kupe-kabriolet različici Renaultovega Megana in Peugeota 207, petico pa je po podatkih Euro NCAP-a za varnost odraslih potnikov osvojil tudi Saab 9-3 Convertible.

V prihodnosti lahko pričakujemo zahtevnejša testiranja, tudi s trki od zadaj, saj so ti ena šibkejših točk (nekaterih) kabrioletov.

Zanimiva statistika

Po podatkih Axa Winterthura, pridobljenih na trgih, kjer je ta zavaro­valnica zastopana, je večina lastnikov kabrioletov stara med 30 in 60 leti (povprečna starost lastnika je 46, 6 let), s kabrioletom, za katerega odštejejo približno 36.347 evrov, na leto v povprečju prevozijo 11.180 kilometrov. Za primerjavo statistika pove, da je povprečna cena običajnega avtomobila (nekabrioleta) 22.964 evrov, lastniki pa z njim prevozijo v povprečju 12.240 kilometrov na leto.

Nakup kabrioleta - na kaj je treba paziti

• Izberite prave sedeže. Preizkusite jih ob zaprti in odprti strehi. Mora vam biti udobno, kar posebej velja za višjerasle.
• Tesnjenje strehe. Pravi test opravi­te v avtopralnici, ki jo proizvajalci avtomobilov sicer odsvetujejo. Tam se bodo zagotovo pokazale pomanj­kljivosti. Če kupujete rabljen kabriolet, bodite pozorni, ali so na sedežih in drugih delih v notranjosti kakšni madeži, ki bi jih lahko povzročil vdor vode.
• Vetrna zaščita! Lepo se je peljati s kabrioletom,
• a naslednji dan je lahko tudi najslabši v letu - glavobol, boleč vrat! Pazite, da boste na vetru us­trezno zaščiteni in namestite vetrno zaščito. Pozor, ta lahko včasih onemogoči zasedenost druge sedežne vrste.
• Varnostni loki! Lahko vam rešijo življenje. Naj bodo dovolj visoki ali pa takšni, ki jih elektronika, ki zazna možnost prevračanja, v trenutku dvigne.
• Naj ima vaš kabriolet sistema ABS in ESP.

Mitja Reven, foto: Dekra, Tovarne, Mitja Reven

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol