Volkswagen in Silicijeva dolina? Že res, da je v sodobnih avtomobilih veliko elektronskih dodatkov, toda avtomobili so drugačni od računalnikov.
Vseeno pa se je Volkswagen nastanil tudi v Silicijevi dolini, področju jugovzhodno od San Francisca, od koder izvira kar precej znanja iz sodobne elektronike.
V njihovem elektronskem raziskovalnem laboratoriju (Electronics Research Laboratory – ERL) pa skrbijo, da se združujejo zadnji trendi elektronskih novosti s konstrukcijskimi in drugimi potrebami avtomobilske industrije.
Chuhee Lee, poslovodja ERL, pravi, da moramo ta del Volkswagnovega razvojnega in konstrukcijskega oddelka razumeti kot most med 'pravim' konstruiranjem (razvijanjem) avtomobila in vsem tistim, kar kot 'vsebino' še lahko dodamo, da je potem uporabnik bolj zadovoljen, mu je bolj udobno ali se zabava.
ERL je nastanjen v Palu Altu, enem od delov znane univerze Stanford, kjer se raziskovalni del te ustanove srečuje z uporabniki raziskovalnih rezultatov. V nizkih, dvonadstropnih zgradbah, obdanih s parkovnimi nasadi, je okolje za doseganje nadpovprečnih rezultatov zagotovljeno. Poleg Volkswagnovega raziskovalnega podjetja je tu nastanjenih še kar nekaj podobnih iz različnih industrijskih panog.
O poslanstvu ERL direktor Burkhard Huhnke pravi naslednje:
»Naše vodilo je spraviti tehnologijo do ljudi. Z ljudmi seveda mislimo tiste, ki vsak dan uporabljajo avtomobile. Naša naloga pa je, da vse, kar najdemo najboljšega v Silicijevi dolini, čim prej ponudimo tudi avtomobilskim uporabnikom. Sploh ne gre za vprašanje, zakaj Silicijeva dolina. To je kraj, kjer se pojavljajo zamisli – in kjer te zamisli dajejo dobre rezultate.«
Kako si ERL predstavlja svojo vlogo mostu? V ERL pravijo, da so za Silicijevo dolino značilne vrline, na primer hiter razvoj od zamisli do rezultata, iskanje novosti z majhnimi stroški, uporaba tehnologij z drugih področij ali pa pristop 'kako narediti, da bo stvar delovala'.
Te poskušajo združiti z značilnostmi avtomobilskega konstruiranja, kot so osredotočenje na varnost in sposobnost množične izdelave, stoletne izkušnje, zmogljivosti za temeljito preizkušanje in ocenjevanje različic, zanesljiva avtomobilska tehnologija ter zagotavljanje delovanja v vseh razmerah.
Chuhee Lee je bil na našem obisku v ERL vodnik skozi prostor in čas. Urejenost in opremljenost ERL je seveda zgledna, za laike, kot smo novinarji, pa tako in tako navdušujoča. Ampak bolj zanimiv je bil sprehod skozi čas!
Vseh novosti, ki jih bodo uveljavili šele čez leto ali dve, nam sicer niso pokazali. Čeprav je večkrat padla krilatica: »Lovimo val prihodnosti«. Ukvarjajo se s štirimi večjimi področji: 'povezan avtomobil', 'vmesnik med človekom in strojem' (Human-Machine interface), sistem pomoči za vožnjo in 'e-mobilnost'.
Na teh področjih pa pravzaprav najdemo vse, kar se novega dogaja pri razvoju najrazličnejših tehnoloških novosti v Silicijevi dolini in lahko nato v ERL prenesejo v avtomobile.
Povezan avtomobil pomeni omogočanje povezave potnikov in voznika prek novih naprav v avtomobilu z internetom, pri čemer lahko nato naprave poskrbijo, da vozimo po poti, pri kateri avtomobil izpušča manj škodljivih snovi v okolje, je varnejša, se izogne križanjem, hitro dobimo najrazličnejše uporabne informacije in z drugimi avtomobili izmenjuje podatke.
Pri poglavju, kjer je v ospredju vmesnik med človekom in strojem, gre za raziskavo najrazličnejših vplivov voznikovih reakcij na vožnjo (tudi v simulatorju), upravljanje avtomobilov, njihovo uporabo in uveljavitev vse bolj pametne podpore v vozilu.
Pri sistemih, ki zagotavljajo pomoč pri vožnji, se ukvarjajo s pridobivanjem izkušenj, kako se odzovejo vozniki, z razvojem avtomobilske vožnje brez voznika, dinamičnih elektronskih dodatkov, izboljšave tipal za pridobivanje informacij med vožnjo in razvojem bolj pametnih sistemov za podporo pri vožnji.
E-mobilnost pa je posvečena enemu samemu cilju – razvoju novih akumulatorskih sistemov, manjših in učinkovitejših, za shranjevanje elektrike v avtomobilu.
Tomaž Porekar, foto: tovarna, T. P.