Vprašanje je le, če se projekt sploh ekonomsko splača.
Pri Abarthu se očitno ponovno krešejo iskre – tokrat takšne, ki dišijo po bencinu. Znamka, ki je v Evropi pred dvema letoma povsem presedlala na električni pogon, zdaj preučuje možnost, da bi v ponudbo znova vključila klasično gnane športne modele. Razlogi so precej preprosti: prodaja pada, navdušenci pa pogrešajo pristno izkušnjo.
Elektrika brez »duše«?
Po besedah evropskega vodje Abartha, Gaetana Thorela, kupci ob električnih modelih niso izgubili zgolj značilnega zvoka. Izgubili so možnost, da bi avtomobil predelali po lastnih željah – kar je pri tej znamki že desetletja del privlačnosti. Električni motorji so hitri, vendar zaprti sistemi onemogočajo igranje z mehanskimi komponentami, čipiranje in vse tisto, zaradi česar je Abarth vedno nagovarjal svojo skupnost, poroča britanski Autocar.
Prodajni rezultati so to nezadovoljstvo jasno pokazali. Od nekdaj glasna in barvita znamka je letos v Veliki Britaniji komaj presegla 270 prodanih vozil, kar je radikalno manj kot pred nekaj leti, ko je tam Abarth prodal več tisoč primerkov letno.
Ali bo rešitev nova generacija bencinskih športnikov?
Ena od idej, ki jih preučujejo v Stellantisu, je predelava aktualnega Fiata 500 Hybrid v športno različico. Gre za zanimiv paradoks: električni 500e so že prej »obrnili nazaj« v bencinsko izvedbo zaradi nezadostnega povpraševanja. Zdaj bi ta platforma lahko služila kot osnova Abarthove vrnitve k motorjem z notranjim zgorevanjem.
A zadeva je vse prej kot enostavna. Trenutni litrski trivaljnik s skromno močjo ne ustreza športnim ambicijam znamke. Arhitektura vozila, ki je bila prvotno zasnovana za majhen elektromotor, pa ponuja premalo prostora za zmogljivejši bencinski agregat, poleg tega pa je hlajenje takšne enote velik izziv. Inženirji bi morali poseči globoko v konstrukcijo.
Računica je zahtevna, želja pa očitna
Največja ovira je poslovna. Razviti posebej prilagojen model za relativno majhen krog kupcev je drago. Kljub temu pa pri Abarthu poudarjajo, da intenzivno preverjajo možnosti, kako znova ponuditi avtomobil, ki bi navdušil tako zmogljivostno kot čustveno.
Če jim uspe, bi se lahko ponovno pojavili ne samo klasično gnani mali športniki, temveč tudi močnejši modeli – denimo potencialni Abarth 600 z bencinskim motorjem. In kar je mnogim najpomembnejše: avtomobili, ki bodo spet zveneli, ne le brneli.
Povratek k tradiciji ali nujen korak?
V Latinski Ameriki Abarth sicer še vedno prodaja modele z notranjim zzgorevanjem, a evropska vrnitev bi pomenila pomembno spremembo smeri. Glede na razmere pa se zdi, da je to korak, ki bi lahko pomagal znamki povrniti stari ugled.
Zdaj ostaja le še vprašanje, ali bo Stellantis pripravljen prižgati zeleno luč projektu, ki temelji bolj na strasti kot racionalnosti.
