Pri Koenigseggu so ob napovedani Ageri RS na ženevski salon pripeljali tudi novi model z imenom Regera.
Že ime samo namiguje na to, da zna Regera regenerirati energijo, porabljeno za pospeševanje. Christian von Koenigsegg sicer ni ljubitelj hibridov, saj zanj ta sistem pomeni le odvečno maso, a pri Koenigseggu so rešili tudi to težavo: odpovedali so se menjalniku in tako nadomestili več kot polovico dodatne mase, ki jo prinese hibridni sistem - če bi imela Regera klasičen pogonski sklop, bi bila lažje za približno 90 kilogramov, a kot pravi von Koenigsegg, bi moral biti bencinski motor mnogo zmogljivejši, zato bi bile njegove vozne lastnosti nekaj slabše, daj bi potreboval večje turbinske polnilnike.
Regera moč petlitrskega biturbo osemvaljnika (ta zmore 1.085 'konjev') prenaša preko različice pretvornika navora (ki pa je večino časa zaklenjen) neposredno na zadnjo os, z le eno, direktno prestavo. Ker motor tako dolgega prestavnega razmerja (Regera zmore 410 kilometrov na uro) pri nizkih vrtljajih ne prenese, Regero z mesta premakneta elektromotorja, ki poganjata vsak svoje zadnje kolo (zato Regera zmore tudi usmerjati navor). Tretji elektormotor je nameščen na motorno gred, skupaj pa zmorejo 700 'konjev'. Pri okoli 50 kilometrih na uro se vključi tudi bencinski motor, kmalu zatem pa se pretvornih navora zaklene in bencinski motor je neposredno povezan z zadnjo osjo. Takrat Regera zmore okoli 1.500 'konjev' sistemske moči.
Ker ima le pogon zadaj, Regera do 100 km/h potrebuje 2,7 sekunde, precej bolj pa je divji pospešek do končne hitrosti: do tja potrebuje le 20 sekund (za primerjavo: hibridni Porsche 918 potrebuje 23 sekund do 300 km/h).
Tudi izpušni sistem na Regeri je nekaj posebnega: seveda je narejen iz titana (le prednji del pri motorju je iz inconela), izpuhi pa so v zadek nameščeni pokonci in so zelo tanki. Razvili so jih (seveda) pri Akrapoviču, kjer so za to potrebovali le okoli štiri mesece, pa čeprav so se zaradi radikalne oblike izpuha morali odpovedati mnogim klasičnim razvojnim metodam.