Najbolje bi bilo, da tovrstne akcije sploh ne bi bile potrebne, a na žalost je realnost nekoliko drugačna.
Pred začetkom poletnih dopustov, festivalov in drugih množičnih prireditev bodo policisti po vsej Sloveniji poostrili nadzor nad vozniki. Med 15. in 21. junijem bo potekala preventivno-nadzorna akcija, usmerjena v odkrivanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi, ki ostajajo med najpogostejšimi dejavniki najhujših prometnih nesreč.
Čeprav statistika letos kaže nekoliko manj prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, so posledice precej hujše. Do konca maja so vozniki pod vplivom alkohola povzročili 493 prometnih nesreč, kar je manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 563. Kljub temu je letos v teh nesrečah umrlo kar 11 ljudi, medtem ko jih je bilo lani pet.
Vsaka tretja smrtna prometna nesreča je povezana z alkoholom ali drogami, opozarjajo na Agenciji za varnost prometa. Lani je zaradi povzročiteljev, ki so vozili pod vplivom alkohola ali drog, življenje izgubilo 31 ljudi. Alkoholizirani vozniki še vedno povzročijo med četrtino in tretjino vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Posebej zaskrbljujoča je povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev nesreč. Ta je letos znašala 1,41 grama alkohola na kilogram krvi, kar občutno presega zakonsko dovoljeno mejo. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da varne količine alkohola za vožnjo ni, saj že manjše količine vplivajo na zbranost, presojo in odzivni čas.
Pod drobnogledom ostajajo tudi prepovedane droge. Lani so vozniki pod njihovim vplivom povzročili 84 prometnih nesreč, dodatnih 83 pa v kombinaciji alkohola in drog. Letos je bilo do konca maja evidentiranih 29 povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom drog, v eni od teh nesreč pa je ena oseba umrla.
Policija je v prvih petih mesecih leta opravila skoraj 165.000 alkotestov. Pozitiven rezultat je pokazalo 3.479 preizkusov, 116 voznikov pa je alkotest odklonilo. Hkrati so policisti odredili tudi 790 strokovnih pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom drog, pri čemer ostaja visok delež voznikov, ki pregled zavrnejo.
Največ alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč letos prihaja iz starostne skupine med 35. in 44. letom, sledijo vozniki med 25. in 34. letom starosti. Med najpogostejšimi vzroki za najhujše posledice so neprilagojena hitrost ter vožnja po napačni strani ali smeri ceste.
V okviru akcije bo poseben poudarek namenjen tudi ozaveščanju. Na Agenciji za varnost prometa voznike pozivajo, naj si ob druženjih in praznovanjih prevoz domov organizirajo vnaprej. Trezna odločitev pred odhodom je namreč pogosto tista, ki prepreči tragedijo na cesti. Pravilo ostaja preprosto: če pijete, ne vozite.
Poglejte tudi: