Od 7. julija morajo biti vsi novi osebni avtomobili in lahka gospodarska vozila, ki se prvič registrirajo v Evropski uniji, skladno z uredbo o splošni varnosti vozil (GSR) serijsko opremljeni z dodatnimi naprednimi varnostnimi sistemi.
Napredni asistenčni sistemi, ki so po novem obvezni v vseh na novo registriranih avtomobilih v Evropski uniji, niso namenjeni nadzoru voznikov, temveč preprečevanju prometnih nesreč. To poudarjajo na Agenciji za varnost prometa (AVP), kjer želijo razjasniti tudi nekatere pogoste zmote glede delovanja teh tehnologij.
Večina prometnih nesreč je po navedbah AVP še vedno posledica človeških napak, kot so nepozornost, utrujenost, neprilagojena hitrost ali prepozen odziv voznika. Prav zato evropska zakonodaja od proizvajalcev zahteva vse več varnostnih sistemov, ki voznika opozarjajo na nevarnosti ali v kritičnih trenutkih celo samodejno posredujejo.
Od 7. julija morajo biti vsi novi osebni avtomobili in lahka gospodarska vozila, ki se prvič registrirajo v Evropski uniji, skladno z uredbo o splošni varnosti vozil (GSR) serijsko opremljeni z dodatnimi naprednimi varnostnimi sistemi. Obveznost velja le za nova vozila, medtem ko lastnikom že registriranih avtomobilov teh sistemov ni treba naknadno vgrajevati.
Med obvezno opremo sodijo sistem za opozarjanje na nepozornost in utrujenost voznika (ADDW), samodejno zaviranje v sili, inteligentni pomočnik za uravnavanje hitrosti (ISA), sistem za ohranjanje vozila na voznem pasu, kamera ali sistem za pomoč pri vzvratni vožnji, sistem za zaznavanje pešcev in kolesarjev z možnostjo samodejnega zaviranja ter zapisovalnik podatkov o dogodku oziroma trku (EDR), ki ga pogosto imenujejo tudi črna skrinjica vozila.
Na AVP posebej poudarjajo, da sistem za zaznavanje voznikove nepozornosti ne snema voznika in ni namenjen videonadzoru. Njegova naloga je zgolj zaznati, ali voznik predolgo ne spremlja dogajanja na cesti, ter ga na to opozoriti.
Evropska uredba določa tudi stroga pravila glede obdelave podatkov. Informacije, ki jih zaznajo senzorji, se uporabljajo izključno za delovanje varnostnega sistema, obdelajo se znotraj vozila in se po uporabi izbrišejo. Podatki se ne prenašajo v zunanje informacijske sisteme, niso dostopni tretjim osebam in se ne smejo uporabljati za biometrično prepoznavanje ali identifikacijo posameznikov.
Veliko zanimanja javnosti vzbuja tudi t. i. črna skrinjica oziroma sistem EDR. Na AVP poudarjajo, da ne gre za kamero, ne snema dogajanja v kabini, ne beleži pogovorov in ne spremlja lokacije vozila.
Sistem ob prometni nesreči shrani le omejen nabor tehničnih podatkov za obdobje petih sekund pred trkom in petih sekund po njem. Med njimi so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj stopalke za plin, kot volana, uporaba varnostnih pasov, zasedenost sedežev, sprožitev zračnih blazin, podatki iz sistema eCall ter informacije o delovanju posameznih varnostnih sistemov.
Po pojasnilih AVP so ti podatki namenjeni predvsem preiskovanju prometnih nesreč, izboljševanju varnosti vozil in razvoju učinkovitejših zaščitnih sistemov. Dostop do anonimiziranih podatkov je strogo omejen, za njihovo uporabo pa je praviloma potrebna tudi sodna odredba.
