S toplejšimi dnevi je na cestah več kolesarjev. Agencija za varnost prometa (AVP) zato voznike poziva, naj bodo pozorni nanje in naj vozijo na ustrezni varnostni razdalji, kolesarje pa, naj ravnajo samozaščitno. Skupaj s policijo bo prihodnji teden izvedla tudi nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost, ki bo namenjena varnosti kolesarjev.
V prihodnjem tednu, vse do nedelje, 17. maja, bo v ospredju prometna varnost kolesarjev, tako uporabnikov klasičnih koles kot tudi vse številčnejših voznikov e-koles, opozarjajo pri AVP.
Voznike pozivajo, naj bodo pri zavijanju desno še posebej previdni zaradi kolesarjev, ki vozijo ob robu vozišča ali po kolesarskih stezah. Obenem svetujejo, da vrata avtomobila odpirajo z desno roko, saj jih to prisili, da pogledajo čez levo ramo in pravočasno opazijo morebitnega kolesarja.
Tudi kolesarjem namenjajo več priporočil. Med vožnjo naj ne uporabljajo mobilnih telefonov ali slušalk, smer zavijanja pa naj vedno jasno nakažejo z roko. Pomembno je tudi, da so v prometu dobro vidni in da pred vožnjo preverijo tehnično brezhibnost kolesa.
Pri AVP poudarjajo, da je zaščitna čelada eden ključnih varnostnih elementov, saj lahko tveganje za hude poškodbe glave zmanjša za od 40 do 70 odstotkov. Čeprav je obvezna za mlajše od 18 let, njeno uporabo priporočajo prav vsem kolesarjem.
Tudi letos bodo pripravili brezplačne preventivne delavnice za starejše kolesarje, prva pa bo 12. maja v Domžalah.
Statistika kaže, da se je varnost kolesarjev lani poslabšala. Zabeleženih je bilo 1364 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, pri čemer so jih kar 58 odstotkov povzročili sami. V nesrečah je umrlo osem kolesarjev, kar je štiri več kot leto prej. Hudo poškodovanih je bilo 238, lažje pa 971. Med najpogostejšimi vzroki nesreč so bili neprilagojena hitrost, napačna smer vožnje in neupoštevanje prednosti.
Največ nesreč je bilo med kolesarji v starostni skupini od 45 do 54 let, medtem ko so bile najhujše posledice zabeležene pri starejših od 65 let. V tej skupini je umrlo pet kolesarjev. Večina nesreč se sicer zgodi podnevi.
Vozniki e-koles so bili lani udeleženi v 77 prometnih nesrečah, pri čemer je bilo 13 oseb huje poškodovanih, 56 pa lažje.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta so policisti evidentirali 226 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, od tega 37 s hujšimi poškodbami. E-kolesarji so bili letos udeleženi v 15 nesrečah; dva sta se huje poškodovala, 12 pa lažje.
Skrb vzbujajoči so tudi evropski podatki. Na cestah držav EU je leta 2024 umrlo 1926 kolesarjev. Število smrtnih žrtev med kolesarji se je v zadnjem desetletju zmanjšalo precej počasneje kot pri drugih skupinah udeležencev v prometu. Kolesarji danes predstavljajo približno deset odstotkov vseh smrtnih žrtev na evropskih cestah.
Po navedbah Evropskega sveta za varnost prometa so starejši kolesarji še posebej ranljivi, dodatno tveganje pa prinaša vse večja uporaba e-koles. Kar 65 odstotkov smrtnih nesreč kolesarjev v EU je povezanih s trki z motornimi vozili. Med ključnimi dejavniki tveganja ostajata previsoka hitrost motornih vozil ter pomanjkanje varne in ločene kolesarske infrastrukture. Pri AVP opozarjajo tudi, da se število huje poškodovanih kolesarjev povečuje, dejanski obseg poškodb pa je pogosto podcenjen.
