Del dela ocenjevalcev bo prevzela varnostna služba.
Čakalne dobe za opravljanje vozniškega izpita so se v zadnjih letih močno podaljšale, na najbolj obremenjenih območjih pa je bilo treba na praktični del izpita čakati tudi več kot tri mesece. Ministrstvo za infrastrukturo in Agencija za varnost prometa (AVP) sta zato uvedla vrsto ukrepov, ki naj bi postopno razbremenili sistem. Nekateri rezultati so že vidni, saj se je čakanje v posameznih izpitnih centrih skrajšalo za 20 do 50 odstotkov.
Po zadnjih podatkih (17. november 2025) so razlike med območji precejšnje. Najdaljše čakalne dobe ostajajo na območju Ljubljane, Domžal, Kranja in Jesenic, kjer je treba na praktični del izpita čakati približno 100 dni, medtem ko je v Trbovljah najkrajša – do 29 dni. V Mariboru čakanje trenutno znaša do 51 dni, na Ptuju do 87 dni, v Murski Soboti pa do 49 dni.
Izpitne vožnje tudi ob vikendih
Da bi dodatno razbremenili najbolj obremenjeno območje, bo AVP med 1. decembrom 2025 in 28. februarjem 2026 na območju Ljubljana–Domžale–Kranj–Jesenice omogočila opravljanje izpitnih voženj tudi ob sobotah in nedeljah. Gre za časovno omejen ukrep, ki naj bi v zimskih mesecih zagotovil hitrejšo obravnavo kandidatov.
Več ocenjevalcev za praktični del: del teoretičnega dela prevzema varnostnik
Že od 24. novembra bo na teoretičnem delu izpita enega od dveh ocenjevalcev nadomestila varnostna služba, kar bo strokovnemu osebju omogočilo preusmeritev na praktični del – tisti, kjer je trenutno največje ozko grlo. Rešitev bo veljala do konca februarja 2026.
Kateri ukrepi že veljajo?
AVP je v zadnjih mesecih povečala število razpoložljivih ocenjevalcev in uvedla več organizacijskih sprememb. Med ključnimi ukrepi so:
- nadurno delo ocenjevalcev,
- prerazporejanje kadra na najbolj obremenjena območja,
- vključevanje pogodbenih sodelavcev,
- redno usposabljanje novih ocenjevalcev,
- dodatno zaposlovanje – letos je bilo zaposlenih pet novih ocenjevalcev, skupaj pa je bilo od leta 2021 usposobljenih 36 ocenjevalcev kategorije B.
Kljub temu ostaja zanimanje za ta poklic skromno. Razlog se skriva predvsem v nekonkurenčnih zaposlitvenih pogojih, ki se bodo po zadnji plačni reformi izboljševali postopoma – do leta 2028. Prehodno obdobje tako ostaja zahtevno.
Zakaj so se čakalne dobe sploh podaljšale?
Podaljševanje čakalnih dob ima več vzrokov. Veliko povečanje števila kandidatov po epidemiji je ustvarilo pritisk na izpitne centre, ki so v času omejitev delovali skoraj sedem mesecev z zmanjšanimi kapacitetami. Poleg tega je v porastu število dijakov, ki dopolnijo 18 let, kar naj bi trajalo vsaj do 2028, kandidati pa se pogosto koncentrirajo v večjih univerzitetnih mestih, kjer je največje povpraševanje.
Dodatna težava je premalo ocenjevalcev na določenih območjih ter vse pogostejše ponavljanje izpitov zaradi neustrezne pripravljenosti kandidatov. Uspešnost pri prvem poskusu se giblje le malo nad 50 odstotki, kar dodatno obremenjuje sistema.
Kandidatom, ki želijo hitreje do izpita, AVP priporoča, da spremljajo sproščanje terminov, saj se pogosto pojavijo dodatne možnosti za preprijavo, ki omogočajo bistveno krajšo čakalno dobo od uradno objavljene.
