Zahteve okoljevarstvenikov so se izkazale kot manj trajnostne kot je bilo mišljeno.
Avtocesta A94, ena ključnih prometnih povezav med Münchnom in Passauom, je bila temeljito obnovljena razmeroma nedavno, a se danes že sooča z resnimi težavami. Na približno 18 kilometrov dolgem odseku se namreč pospešeno slabša posebna asfaltna prevleka, namenjena zmanjševanju hrupa.
Gre za tako imenovani tankoslojni asfalt DSH-V, ki je bil vgrajen predvsem zaradi okoljskih zahtev in skrbi za zmanjšanje prometnega hrupa v okolici avtoceste. Ta plast je izjemno tanka, debela le okoli 1,5 do dva centimetra, nanesena pa je neposredno na betonsko podlago. Prav takšna zasnova pa se zdaj kaže kot potencialno problematična.
Čeprav naj bi bila predvidena življenjska doba takšnega asfalta med 10 in 12 leti, so se že po nekaj letih uporabe pojavile razpoke, krušenje materiala in celo udarne jame. Po poročanju nemških medijev k hitremu propadanju prispevata predvsem kombinacija pomanjkljive kakovosti materiala ali izvedbe ter vremenski vplivi, zlasti zimski mraz. Voda prodira v drobne razpoke, ob zmrzovanju pa se poškodbe hitro širijo.
Nemški upravljavec avtocest Autobahn GmbH je zato od koncesionarja odseka A94 zahteval takojšnjo analizo vzrokov in pripravo sanacijskih ukrepov. Dobra novica je, da zaradi tanke asfaltne plasti popravila ne bi smela trajati dolgo, slaba pa, da bodo dela mogoča šele ob ugodnejših vremenskih razmerah.
Primer avtoceste A94 znova odpira širšo razpravo o tem, ali so tišji asfaltni sistemi dolgoročno primerni za močno obremenjene avtoceste, še posebej v državah z izrazitimi temperaturnimi nihanji. Kar je bilo mišljeno kot okolju prijazna rešitev, se je v praksi izkazalo za potencialno drag kompromis.
