Poln rezervoar bencina bi lahko bil cenejši za približno 12 evrov, dizelskega goriva pa za dobrih šest evrov. Evropska komisija je podprla slovenski načrt za občutno znižanje trošarin, vendar vozniki na pocenitev še ne morejo računati.
Slovenski vozniki bi lahko v prihodnjih mesecih na bencinskih servisih plačevali precej manj kot doslej. Tokrat razlog ni morebiten padec cen nafte na svetovnih trgih, temveč načrt države, da bi začasno občutno zmanjšala davčno obremenitev pogonskih goriv.
Slovenija je za takšen ukrep potrebovala soglasje Bruslja, saj želi trošarine znižati pod mejo, ki jo določajo evropska pravila. Evropska komisija je predlog zdaj podprla, končna odločitev pa je v rokah držav članic EU.
Če bo ukrep dobil dokončno zeleno luč, bi lahko trošarina na liter 95-oktanskega bencina s sedanjih 41,759 centa padla na 21,95 centa. Pri dizlu bi bilo znižanje nekoliko manjše, in sicer s 33 na 22,5 centa na liter.
Koliko bi dejansko prihranili?
Razlika bi bila za voznike precej opazna. Ob predpostavki, da bi se celotno znižanje trošarin skupaj z učinkom DDV preneslo v maloprodajne cene, bi se liter bencina lahko pocenil za približno 24 centov, liter dizla pa za skoraj 13 centov.
Pri 50-litrskem rezervoarju bi to pomenilo približno 12 evrov prihranka pri bencinu oziroma 6,40 evra pri dizlu. Voznik, ki na mesec porabi 150 litrov bencina, bi lahko tako prihranil približno 36 evrov.
Toda takšen izračun še ni napoved novih cen. Slovenija bi morala najprej dobiti dovoljenje za znižanje trošarin, nato pa se odločiti, koliko ga bo dejansko izkoristila. Na končne zneske na črpalkah bodo še naprej vplivale tudi cene naftnih derivatov in druge dajatve.
Zakaj mora Slovenija čakati na Bruselj?
Države članice EU pri obdavčitvi goriv nimajo povsem prostih rok. Evropska zakonodaja namreč določa najnižje dovoljene trošarine, ki pri bencinu znašajo 35,9 centa na liter, pri dizlu pa 33 centov.
Slovenija je pri dizlu to mejo že dosegla, zato ga brez posebne izjeme ne more dodatno davčno razbremeniti. Pri bencinu je prostora za znižanje še nekaj, vendar precej manj, kot si želi vlada.
Zahtevo za izjemo je Slovenija vložila konec julija, ko so visoke cene nafte zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in težav v dobavnih verigah vse bolj obremenjevale gospodinjstva in gospodarstvo.
Evropska komisija je 9. oktobra predlagala, da bi Sloveniji za šest mesecev dovolili uporabo nižjih trošarinskih stopenj. O tem mora zdaj soglasno odločiti Svet EU.
Podobna dovoljenja so sicer že dobile Hrvaška, Švedska in Španija, zato slovenska prošnja ni osamljen primer.
Pocenitev še ni zagotovljena
Čeprav bi ukrep razbremenil voznike in podjetja, ima tudi svojo ceno. Manj pobranih trošarin pomeni manj prihodkov za državni proračun, Evropska komisija pa opozarja še, da bi cenejše gorivo lahko spodbudilo večjo porabo bencina in dizla.
Prav zato je predvidena izjema omejena na šest mesecev. Dovoljenje bi začelo veljati po uradnem obvestilu Sloveniji, če bi ga Svet EU soglasno potrdil.
Za zdaj torej ostaja vse pri možnosti, ne pri že sprejeti odločitvi o pocenitvi. Če bo Slovenija dobila dovoljenje in v celoti izkoristila predvideno znižanje trošarin, pa bi lahko vozniki razliko precej hitro občutili pri naslednjem obisku bencinskega servisa.
