Pred petimi leti so v Bruslju uvedli splošno omejitev hitrosti 30 km/h.
Pet let po uvedbi splošne omejitve hitrosti na 30 km/h se v Bruslju že kažejo oprijemljivi pozitivni učinki. Mestne oblasti poročajo o zmanjšanju povprečnih hitrosti, zmanjšanju števila prometnih prekrškov in predvsem o manj prometnih nesrečah s smrtnim izidom.
Ukrep, ki ga je belgijska prestolnica uvedla leta 2021, je del širše strategije, s katero si mesto prizadeva do leta 2030 na svojih cestah popolnoma odpraviti smrtne žrtve v prometu. Po besedah ministrice za promet Elke Van den Brandt je prav omejitev hitrosti eden ključnih temeljev tega cilja. "Na dobri poti smo, a pred nami so še pomembni koraki, zlasti v prihodnjem letu, ki bo ključno za nadaljnji napredek," je povedala.
Vozniki počasnejši – a ne počasni
Od uvedbe ukrepa mestna uprava redno spremlja dejanske hitrosti na 80 lokacijah po mestu. Meritve potekajo diskretno – kamere so nameščene tako, da ne vplivajo na voznikovo vedenje in s tem na rezultate. Analize kažejo občuten upad povprečne hitrosti v vseh delih dneva, tudi ponoči, ko je promet redkejši. To pomeni, da spremembe niso zgolj posledica prometnih konic.
Obenem podatki potrjujejo, da ni prišlo do večjih podaljšanj časa potovanja – kljub počasnejši vožnji poti ostajajo časovno primerljive z obdobjem pred uvedbo omejitve.
Manj nesreč, manj žrtev
Najpomembnejši kazalnik uspeha pa so podatki o prometnih nesrečah. Leta 2019 je Bruselj zabeležil 23 smrtnih žrtev na cestah. Po uvedbi omejitve se je to število občutno zmanjšalo – leta 2023 je umrlo šest ljudi, leto pozneje deset. Čeprav vsaka žrtev pomeni tragedijo, so pri Brussels Mobility poudarili, da je trend pozitiven in vzpodbuden. V dodatni analizi za leto 2024 so ugotovili, da prekomerna hitrost ni igrala vloge pri nobeni od smrtnih nesreč.
Celosten pristop k prometni varnosti
Ukrep 30 km/h je le del širše prometne varnostne strategije, ki temelji na treh stebrih: ozaveščevalnih kampanjah, infrastrukturnih prilagoditvah in ciljanem nadzoru. Policija redno izvaja kontrole na območjih, kjer je previsoka hitrost posebej problematična, predvsem v bližini šol in pešpoti.
Bruseljski primer kaže, da lahko premišljena prometna politika, ki združuje regulacijo, nadzor in ozaveščanje, bistveno izboljša varnost v urbanem okolju – in to brez večjih negativnih učinkov na vsakdanje življenje voznikov.
