Kitajski avtomobilski gigant BYD vse bolj zaostruje cenovni boj na evropskem avtomobilskem trgu.
BYD se je v boj za evropske kupce podal z novim valom manjših in cenovno izjemno dostopnih električnih vozil, s katerimi cilja neposredno na segment kompaktnih avtomobilov, kjer se elektrifikacija šele zares prebuja.
Najnovejši primer je Dolphin Surf, evropska različica priljubljenega mestnega modela Seagull, ki na Kitajskem stane manj kot 7000 evrov. Čeprav so evropske cene višje zaradi logistike in davkov, ostaja BYD-jev pristop izrazito agresiven – še posebej glede na to, da so večji evropski proizvajalci še vedno omejeni na dražje modele.
"Kompaktni električni avtomobili so naslednja fronta elektrifikacije v Evropi," je ob nedavni predstavitvi modela v Veliki Britaniji dejala Stella Li, podpredsednica BYD-ja. Poudarila je, da so prav manjši avtomobili ključni za množični prehod na električni pogon, a so ga do zdaj zavirale visoke cene.
Medtem ko Renault, Volkswagen, Citroën in drugi šele pripravljajo svoje cenovno dostopne električne modele za prihodnje leto, BYD že gradi svojo prisotnost – tiho, a učinkovito. Poleg Evrope cilja tudi na Japonsko, kjer bo prihodnje leto ponudil še cenejši električni kei avtomobil, manjši od Dolphina. Čeprav so kitajske znamke v Evropi pri cenah zadržane zaradi carin, ki jih je EU začela postopoma uvajati, številke kažejo, da njihov vpliv narašča. Po podatkih Schmidt Automotive Research se je skupni tržni delež BYD-ja in drugih kitajskih proizvajalcev v EU povečal s 2,9 % v začetku 2024 na 4,8 % v prvih štirih mesecih 2025.
Analitiki opozarjajo, da cenovni pritisk še ni dosegel vrhunca. V prihodnjih letih naj bi cene dodatno padale, saj evropski proizvajalci pospešeno uvajajo cenejše litij-železo-fosfatne (LFP) baterije in sodelujejo s kitajskimi inženirji za hitrejši razvoj vozil.
"Ko bodo ti novi modeli prišli na trg, bo sledil deflacijski učinek – cene bodo padle," napoveduje avtomobilski analitik Matthias Schmidt.
Nekateri menedžerji kitajskih avtomobilskih podjetij celo opozarjajo, da bi se cenovna vojna s Kitajske lahko razširila tudi na Evropo. A zaradi trgovinskih napetosti med EU in Pekingom, ki uvaja vse strožje ukrepe, bi se lahko dinamika cen kmalu spremenila.
Kitajska stran je Bruslju že predlagala sistem prostovoljnega nadzora cen kot alternativo višjim carinam, a ostaja nejasno, ali bo EU ta pristop sploh sprejela.
Kljub morebitnim omejitvam so analitiki enotni: kakovostni in cenovno dostopni modeli iz Kitajske bodo v prihodnjih letih močno premešali karte na evropskem trgu, kjer kupci vse bolj iščejo cenovno dostopne rešitve za električno mobilnost.
