Nekoč je razvoj avtomobila od prve skice do serijskega modela trajal okoli pet let. Danes pa so kitajski proizvajalci ta čas uspeli skrajšati na zgolj dve leti, zaradi česar so uveljavljeni proizvajalci prisiljeni prilagajati svoje razvojne cikle hitremu tempu.
Kitajski tempo je presenetil tudi največjega svetovnega proizvajalca avtomobilov, Toyoto. Japonska znamka je skupaj s družbo BYD razvila električno limuzino bZ3, med sodelovanjem pa so bili Toyotini strokovnjaki osupli nad tempom in popolnoma drugačno inženirsko kulturo kitajskega partnerja. Šokirale so jih celo metode, ki jih uporablja BYD.
Toyoto je še posebej presenetila pripravljenost BYD-jevih inženirjev, da tudi v poznih fazah razvoja projekta odobrijo večje spremembe v zasnovi vozila.
BYD, tako kot številni drugi kitajski konkurenti, sledi etosu Silicijeve doline: hitro ukrepaj, tvegaj, izdelek lansiraj zgodaj, morebitne pomanjkljivosti pa odpravljaj naknadno. To pogosto privede do tega, da električna vozila ob začetku prodaje sicer še niso povsem izpopolnjena, vendar so za trg "dovolj dobra", nato pa se hitro nadgrajujejo – predvsem programsko.
Toyota je po drugi strani svojo slovito zanesljivost zgradila na skrajni previdnosti pri uvajanju sprememb. Po poročilu naj bi za vsak nov model izdelali kar šest različnih prototipov in vsak od njih testirali na desettisoče kilometrov v dejanskih razmerah.
Čeprav so bili v Toyoti iskreno navdušeni nad hitrostjo in prilagodljivostjo BYD-ja ter celo priznali, da se lahko od mlajšega tekmeca marsičesa naučijo, ostajajo zadržani.
BYD medtem izvaža svoja električna in priključno-hibridna vozila po vsem svetu in postaja globalna znamka – podobno kot Toyota. Nenehno širi nabor modelov in jih pogosto posodablja. Podjetje naj bi po nekaterih ocenah zaposlovalo kar 900.000 ljudi – skoraj toliko kot Toyota in Volkswagen skupaj.
Limuzina bZ3 – Toyotin odgovor na Teslin Model 3 na Kitajskem – je opremljena z BYD-jevo Blade (LFP) baterijo, ki po kitajskem ciklu CLTC ponuja doseg do 600 kilometrov, kar ustreza malo manj kot 500 kilometrom po WLTP, cena vozila pa znaša približno 25.000 evrov pred državnimi spodbudami.
V poročilu še navajajo, da so kitajski proizvajalci razvoj tako močno pospešili zato, ker njihovi inženirji delajo po 12 ur na dan, šest dni na teden. Izdelajo manj prototipov in prevozijo precej manj testnih kilometrov v realnih razmerah.
Namesto tega so sprejeli filozofijo "hitrega neuspeha" in se bolj kot na dolgotrajna in draga testiranja zanašajo na računalniške simulacije in umetno inteligenco. Njihove ekipe istočasno delajo na različnih delih vozila, za razliko od tradicionalnega pristopa, ki ga še vedno uporabljajo zahodni proizvajalci.
BYD je trenutno sedmi največji avtomobilski proizvajalec na svetu, z 4,3 milijona prodanih vozil v letu 2024 – kar je sicer manj kot polovica Toyotinih 10,7 milijona.
