Zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu se vse močneje odražajo na svetovnih energetskih trgih. Po začetku vojaškega konflikta med ZDA, Izraelom in Iranom konec februarja so se cene nafte hitro povzpele nad psihološko mejo 100 dolarjev za sod, zdaj pa analitiki opozarjajo, da bi lahko v skrajnem scenariju dosegle celo 200 dolarjev (okoli 185 evrov).
Že v prvih dneh konflikta so se pojavile napovedi o rasti cen, ki so se izkazale za realne. Brent je v začetku marca dosegel skoraj 120 dolarjev, nato pa se je stabiliziral nad 100 dolarji. Vsaka nova eskalacija, predvsem napadi na energetsko infrastrukturo v državah Perzijskega zaliva, pa povzroča dodatne sunke na trgu.
Ključni razlog za negotovost ostaja strah pred motnjami v dobavi, saj naftni trg izjemno občutljivo reagira na geopolitična tveganja.
Ožina, ki lahko spremeni vse
Posebno težo ima Hormuška ožina, skozi katero v normalnih razmerah potuje velik delež svetovne nafte. Po iranski odločitvi o omejitvi plovbe se je promet tankerjev močno zmanjšal, kar neposredno vpliva na globalno ponudbo.
Če bi bila ta pomorska pot dalj časa blokirana, bi lahko svetovni trg ostal brez približno 10 milijonov sodov nafte dnevno, kar je količina, ki je ni mogoče enostavno nadomestiti.
Čeprav države napovedujejo sproščanje zalog iz strateških rezerv, to predstavlja le kratkoročno rešitev.
Scenariji: od 150 do 200 dolarjev
Po mnenju energetskih analitikov je nadaljnja rast cen zelo verjetna. Nekatere vrste nafte iz Bližnjega vzhoda so že presegle 150 dolarjev za sod, zato tudi za Brent ni izključeno nadaljnje zviševanje.
Meja 200 dolarjev (185 evrov) se tako ne zdi več povsem nerealna, še posebej v primeru dolgotrajnih motenj v dobavi.
Kaj to pomeni za Evropo in voznike?
Višje cene nafte se praviloma hitro prelijejo v dražje gorivo, kar pomeni neposreden udarec za voznike. Poleg tega pa imajo takšne podražitve širši vpliv na gospodarstvo.
Dražja energija običajno pomeni:
višjo inflacijo, počasnejšo gospodarsko rast in dražje surovine, kar vpliva tudi na avtomobilsko industrijo.
Prav zaradi tega bi lahko trenutne razmere dodatno pospešile zanimanje za električna vozila in hibride, saj kupci iščejo načine za zmanjšanje stroškov goriva.
Ni pa vse črno
Kljub napetim razmeram obstajajo tudi dejavniki, ki lahko omejijo rast cen. Povečana proizvodnja v nekaterih državah ter alternativne transportne poti lahko delno ublažijo pritisk na trg.
Zgodovina namreč kaže, da visoke cene pogosto spodbudijo večjo ponudbo, kar sčasoma stabilizira razmere.
Odgovor je v razvoju dogodkov
Kako visoko bodo cene nafte dejansko segle, bo odvisno predvsem od trajanja konflikta in razmer v Hormuški ožini.
Za zdaj pa velja: vsako dodatno zaostrovanje lahko hitro pomeni še dražje gorivo tudi na evropskih črpalkah.
