Poslušanje radia je eno najpogostejših opravil med vožnjo. Glasba krajša čas na daljših poteh, prometne informacije pa lajšajo pot in opozarjajo na zastoje in ovire v prometu. Desetletja je bila v evropi aktualna kratica FM, v zadnjih letih pa je vse bolj v ospredju DAB.
Za začetek, osnove. Kaj pomeni kratica DAB? »Digital Audio Broadcast« oziroma v prevodu digitalno oddajanje zvočnega signala. V osnovi gre za precej bolj kakovostno predvajanje zvoka, brez šumov in prekinitev, ki so lahko značilne za FM signal. Na neki način, kot bi primerjali kasete in mp3 datoteke. Digitalizacija radijskega signala pa ne prinaša zgolj bolj kvalitetnega zvoka, temveč tudi boljšo pokritost.
Kako deluje DAB pri nas?
V Sloveniji se DAB signal deli na štiri območja. R1 je v uporabi od leta 2016 in združuje 16 radijskih programov, tudi večino nacionalnih, ki uporabljajo najvišjo pretočnost 104 kbps. R2 Vzhod in R2 Zahod premoreta 32 radijskih postaj in sta v uporabi od leta 2020, medtem ko je lani začel delovati še R3, v katerem trenutno oddaja pet radijskih postaj. Vsa območja pa upravlja RTV Slovenija.
Ob širokem naboru radijskih postaj v Sloveniji je dodatna prednost sistema DAB tudi ta, da uporabniku ni treba ročno iskati in nastavljati postaj, saj to opravi sistem sam, poslušalec pa si jih zgolj shrani med priljubljene.
Glede na to, da so že pred časom začeli DAB oddajnike nameščati tudi v predore (nameščeni bodo vseh predorih, daljših od 500 metrov), pa je pokritost s signalom precej večja, kot pa v primeru FM-frekvenc in tudi manj lokalizirana, saj lahko praktično vse postaje slišite po celotni Sloveniji.
Nekaj je teorija, drugo pa praksa
Ne glede na to, da je Slovenija skoraj v celoti pokrita z DAB+ signalom, pa ni vse tako rožnato. Čeprav sistem obljublja nemoteno in visokokvalitetno predvajanje, pa se vse prevečkrat zgodi, da signala na trenutke zmanjka, da predori vseeno še niso tako zelo dobro pokriti, prav tako pa je precej slišna razlika v kvaliteti med posameznimi postajami.
DAB pokritost R1
Kot omenjeno ima največjo kvaliteto predvajanja nacionalka, večina postaj pa ima skoraj polovico manjši pretok podatkov (56 kbps, najmanj je celo zgolj 40 kbps). To pa se odraža v nižji kvaliteti zvoka, ki mora biti zaradi slabšega pretoka bolj kompresiran.
Dejstvo je, da sta pretočnost in nivo zaščitnega razmerja signala (ki signal ščiti pred motnjami) povezana predvsem s stroški, zato se manjše radijske postaje odločajo za varčevanje na tem področju, posledično pa je tudi njihov sprejem slabši.
Kaj pa avtomobili?
Vsi novi avtomobili, opremljeni z radijskim sprejemnikom in prodani v Evropi, morajo podpirati DAB tehnologijo, tako da z vidika novih avtomobilov, težav ni. Upravljanje postaj se sicer razlikuje od avtomobila do avtomobila, a verjamem, da vam bo prodajalec z veseljem pomagal priti do vaše najljubše radijske postaje.
Čeprav je najboljši sistem za nadgradnjo obstoječega FM radia zamenjava za DAB sprejemnik, pa je mogoč tudi nakup takšnih vmesnikov, ki spominjajo na tiste za branje SD spominskih kartic, preko katerih nato v običajni radio potuje FM signal. Seveda pa je funkcionalnost takih sistemov precej omejena.
Če pa vozite starejši avto, ki ni opremljen z DAB ali DAB+ sprejemnikom, pa obstajajo številne nadgradnje in dodatki, ki vam pripeljejo signal do vašega radijskega sprejemnika. Razpon je širok - od poceni (kitajskih), do precej dražjih, bolj priznanih proizvajalcev. A še vedno - najboljšo kvaliteto boste dosegli z originalno vgrajenim sprejemnikom, če je seveda za to možnost.
DAB je v Sloveniji v zadnjih letih močno napredoval in le še devet radijskih postaj je slišnih le na frekvencah FM. Evropski trend trenutno je tak, da države stari sistem počasi ugašajo. Sem spada Norveška in tudi Južna Tirolska, resno se s tem spogledujejo še Avstrija, Švica in nekatere druge države. Enkrat v prihodnosti zagotovo tudi Slovenija.
Preberite še:
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol