V verižnem trčenju, ki se je v gosti megli zgodilo pri Senožečah na primorski avtocesti, so umrli štirje ljudje, vpletenih je bilo skupaj 56 vozil in 128 ljudi.
Mineva deset let od ene izmed najhujših prometnih nesreč na slovenskih cestah. Pristojne službe so po tragediji sprejele ukrepe za izboljšanje prometne varnosti.
Nesreča se je zgodila 30. januarja 2016 popoldne na Golem vrhu na avtocesti med Senožečami in Razdrtim v smeri proti Ljubljani. Odsek Goli vrh je sicer vremensko zelo izpostavljen zaradi nadmorske višine, naklona, burje in drugih dejavnikov.
Prvotno nesrečo je po ugotovitvah preiskave povzročil voznik iz BiH, ki naj bi na spolzkem vozišču v megli z izrabljenimi pnevmatikami vozil prehitro. Trčil je v zadnji del ukrajinskega tovornjaka, pri tem pa utrpel tako hude poškodbe, da je umrl. Sledilo je več naletov vozil; policija je ugotovila osem ločenih prometnih nesreč.
Policisti so v tej zadevi ugotovili, da je bil vzrok nesreče neprilagojena hitrost glede na vremenske razmere in stanje vozišča, prekratka varnostna razdalja glede na vozne razmere in sprememba smeri vožnje udeležencev prometne nesreče.
Kljub gosti megli in zelo slabi vidljivosti je več udeležencev verižnega trčenja vozilo izjemno hitro, so po dogodku opozorili policisti.
Verižno trčenje je terjalo štiri življenja, sedem ljudi je bilo huje poškodovanih, več deset pa lažje. Največ udeležencev v trčenju je bilo slovenskih državljanov, več deset je bilo tudi Romunov in Madžarov. Med smrtnimi žrtvami sta bila dva Slovenca ter po en državljan Romunije in BiH.
Skupno je bilo udeleženih 48 osebnih vozil, sedem tovornjakov in avtobus. Šlo je za eno najbolj množičnih in najtežjih prometnih nesreč v Sloveniji, tako po številu udeleženih vozil kot po človeških žrtvah.
Reševanje ponesrečenih ter odpravljanje posledic je trajalo več ur. Na pomoč so priskočile intervencijske službe, reševalci in zdravniki nujne medicinske pomoči, gasilci, policija ter pripadniki civilne zaščite.
Pri reševanju je sodelovalo okoli 120 gasilcev, intervencija pa je bila zelo težka, tudi zato, ker so se nekatera vozila znašla med in pod tovornjaki. Med drugim so rešili pet ukleščenih ljudi.
Zdravstveni delavci so kljub izjemno zahtevnim razmeram uspeli v dobre četrt ure opraviti triažo na območju nesreče, ki se je raztezala na več kot 250 metrih avtoceste.
Povzročitelj enega od trčenj, romunski državljan, je bil decembra 2023 zaradi povzročitve nesreče iz malomarnosti nepravnomočno obsojen na tri leta in tri mesece zapora. Odvzeli so mu tudi vozniško dovoljenje.
Po tragediji so na Darsu sprejeli več preventivnih ukrepov. Tako so na avtocesti med Senožečami in razcepom Nanos, pa tudi med Grosupljim in Višnjo Goro, uvedli sistem vidnega vodenja prometa v primeru megle.
"Sistem vključuje cestne vremenske postaje, ki ob zaznavi zmanjšane vidljivosti glede na stopnjo megle samodejno vklopijo LED osvetlitev na obeh straneh smernega vozišča. Rdeče LED luči vozniku nakazujejo rob vozišča ter ga vodijo v primeru megle," so za STA pojasnili na Darsu.
Poleg sistema za vidno vodenje prometa so na omenjenih odsekih postavili tudi spremenljivo prometno informativno signalizacijo, prek katere voznike obveščajo o stanju na cestah, na primer o vremenskih razmerah, prometnih nesrečah, izrednih dogodkih, zastojih in zaporah.
Na viaduktu na avtocestnem odseku Golo Brdo pa so jeseni 2021 vzpostavili tudi avtomatski sistem mokrega soljenja za preprečevanje nastanka poledice. Sistem ima lastno vremensko postajo, ki na podlagi vremenskih razmer po potrebi sproži določen program delovanje avtomatskega soljenja. Sistem zagotavlja, da je stanje vozišča vedno v ustreznem stanju, so še navedli na Darsu.
Vsako leto ob obletnici tragičnega dogodka policija in pristojne prometne službe opozarjajo na pomen prilagajanja hitrosti razmeram na cesti, vzdrževanja varnostne razdalje med vozili ter previdnosti v slabih vremenskih pogojih, da bi zmanjšali verjetnost podobnih tragedij.
