Iščemo slovensko mesto z najbolj atraktivnim »superspecialom« in vlogo pri razvoju avtomobilskega športa. Danes Idrija, nekoč Maribor, žal skoraj ves čas premalo Ljubljane.
Le redki avtomobilski šampioni so prišli iz velemest. Če se osredotočim na svetovni reli: Sebastien Ogier je doma iz mesteca Gap, Sebastien Loeb iz Hagenaua, Italijan Miki Biasion se je rodil v Bassanu del Grappi. V Skandinaviji je prvo mesto med dirkaškimi mesti finska Jyväskylä, univerzitetno mesto s 147 tisoč prebivalci, kjer se je rodilo več svetovnih prvakov – med njimi tudi aktualni svetovni prvak Kalle Rovanperä. To mesto gosti tudi enega najbolj spektakularnih relijev na svetu.
Idrija je Meka slovenskega dirkanja
Dolga leta je za slovensko Jyväskylo veljala Idrija. Tam bodo letos izpeljali 16. izvedbo samostojnega relija. Na njegovih prvih izvedbah je bila tretjina nastopajočih posadk domačinov. Prve tekmovalce (Marjan Logar, Andrej Mrak, Bojan Polanc idr.) je imela Idrija že v sedemdesetih in osemdesetih letih, a skok priljubljenosti in številčnosti se je nato začel z vzponom posadke Darko Peljhan – Miran Kacin ter organizacijo pokala Yugo.
Ker so letos na reliju spet obudili nekdanji »superspecial« po ulicah mesta, kar so mimogrede prvič storili že za uvodno dejanje relija Saturnus leta 1997, Idrija spet pridobiva pomembnejšo vlogo v avtomobilskem športu v Sloveniji. Navsezadnje so vsaj v reliju zadnjih petnajst let prevladovali tamkajšnji vozniki Darko Peljhan, Aleks Humar in Rok Turk – vsi kajpak tudi z nepogrešljivimi, večinoma prav tako idrijskimi sovozniki in sovoznicami (Darko Kacin, Blanka Kacin itd.).
Kje sta Ljubljana in ...
Če bi se danes o pravem središču avtomobilskega športa v Sloveniji kresala mnenja, je prav gotovo jasno, kje dirke najbolj pogrešamo. To je osrednja Ljubljana z okolico. Ta je vsaj s hitrostnimi preizkušnjami v reliju tudi v preteklosti imela le postransko vlogo. Gostila je štarte relija Saturnus, najbolj pa sta dejansko odmevali obe mednarodni krožni hitrostni dirki (v letih 1992 in 1999) na ljubljanski obvoznici.
Pred desetimi leti je Ljubljana spet gostila »superspecial« blizu krožišča Tomačevo, ki pa zaradi konfiguracije in obiska gledalcev vendarle ni bil ravno velika uspešnica. Prav gotovo ljubljanske dirkaške klasike ostajajo prva preizkušnja Saturnusa v osemdesetih na Črnučah, kjer se je konec osemdesetih zbiralo po več deset tisoč gledalcev, ter tudi preizkušnje relija Kompas na obrobju Ljubljane. Makadamski odseki na Nemški cesti so bili nekaj posebnega, enako tudi preizkušnja prek Krima. Prave avtomobilske dirke v Ljubljani in njeni neposredni okolici pa že dolgo ni bilo.
... Maribor?
Čeprav bi na prvo mesto lahko hitro postavili Primorce, so imeli pri razvoju avtošporta v Sloveniji veliko vlogo Štajerci. Tam se je nekoč tako kot v Ljubljani ustavil reli Monte Carlo. Na Pohorju so v začetku osemdesetih organizirali gorsko dirko za državno prvenstvo takratne Jugoslavije (edino v skupni državi), enako tudi prvo krožno hitrostno na področju Slovenije za državno prvenstvo nekdanje skupne države. Na mariborskem letališču se je zbralo veliko navijačev in tekmovalcev, TV Slovenija je obljubila prenos.
Štajerci so imeli tudi prvi kartodrom v nekdanji Jugoslaviji (Hajdoše pri Ptuju), prav tako tudi poligon za avtokros. Če temu dodam še uspešne dirkače, med katerimi je nekoč izstopal Aleš Pušnik, pa Peter Adam in Edvard Holnthaner, v času samostojne Slovenije pa predvsem Tomaž Kaučič, je teža štajerskega avtomobilizma neizpodbitna. Navsezadnje iz Štajerske izvirata tudi Dagmar Šuster, najprej dirkač in nato dolgotrajni direktor zveze za avtošport AŠ2005, iz Prekmurja pa stari starši Braneta Küzmiča.
Poglavje zase je bil Maribor s svojo mestno hitrostno preizkušnjo na Koroškem mostu. Štajerska prestolnica je bilo največje mesto v Sloveniji, ki je gostilo samostojni reli. Prvič so ga organizirali leta 2003, pozneje se je vključil celo v avstrijsko državno prvenstvo (tudi hrvaško) in delno potekal celo prek državne meje v Avstriji, kot pionirski projekt čezmejnega sodelovanja.
Omenjeni »superspecial« na Koroškem mostu je bil vsako leto odlično obiskan uvod v mariborski reli in nič čudnega ni bilo, če se je tam zbralo med 10 in 15 tisoč ljudi. Tega so zadnjič, to je dvanajstič, organizirali leta 2015.
Od večjih mest so v ospredju Nova Gorica, Ajdovščina in Idrija
Glede na atraktivnost mestnih »superspecialov« je treba poleg nekdanje preizkušnje v Mariboru in spet obujene v Idriji prišteti še dve primorski. Eno izmed središč je Ajdovščina, drugo Nova Gorica. Obe mesti imata hitrostno preizkušnjo po ulicah mesta, ki sta »superspeciala« v pravem pomenu besede.
Obe mesti sta bili tudi valilnici dirkaškega duha v Sloveniji – prebivalci Ajdovščine in širše Vipavske doline so reli spoznavali po zaslugi Silvana Lulika in ajdovskega »kroga« relija Saturnus, Novogoričani pa z uspehi Leona Poberaja, Emila Košute in Slavka Komela.
Obe mesti sta tudi letos nadaljevali s tradicijo uspešnih prireditev – Ajdovščina, Vipava in Podnanos z gorsko dirko držijo primorski avtošportni primat; temu je treba prišteti še reli v Soški dolini in naslov državnega prvaka Marka Grossija v reliju. Ta je krono relija na Obalo vrnil prvič po letu 2005, ko je tam naslov državnega prvaka pripadel Andreju Jerebu.
Dirk na Štajerskem je danes manj kot nekoč. Reliju v Velenju, ki se ponaša z najdaljšo tradicijo avtošportnih prireditev v Sloveniji, se je letos pridružil še reli v Žalcu. Kartodrom v Hajdošah je dobil mnogo sodobnejšo izvedbo v bližnji Hajdini.
Dolenjci imajo gorsko dirko na Gorjance (nekoč tudi reli Dolenjska osmica in krožne dirke na poligonu Gaj), Gorenjci pa reli v Železnikih. Iz Gorenjske (Bled) prihaja trikratni državni prvak v reliju Tomaž Jemc, v okolici Železnikov, Dražgoš in Rovtarice pa so gostili tudi vrsto različnih avtomobilskih dirk (Alpska vožnja, Kompas reli).
Danes Primorci verjetno najbolj dihajo z motošportom
Primorcem v širšem smislu bi danes težko oporekal primat v avtomobilskem športu, čeprav so Štajerci močnejši pri zgodovini in tradiciji. Primorska gosti štiri od sedmih relijev za državno prvenstvo, Ilirska Bistrica v Primorsko-Notranjski statistični regiji pa tudi osrednjo slovensko gorsko hitrostno dirko.
Poleg krožnih hitrostnih dirk v slovenskih mestih je seveda manj tudi kartinga – nekoč so dirke gostile kar mestne ulice, nato so se dirke preselile na moderne kartodrome, a žal je Slovenija nato lep del teh izgubila.
Statistika je kljub temu neizprosna. Trije idrijski vozniki so osvojili 17 naslovov državnega prvaka v reliju in skupno že 94 zmag za slovensko državno prvenstvo v skupni razvrstitvi. Portorožan Marko Grossi je letos prvič po letu 2012 krono relija odpeljal iz Idrije, v gorskih dirkah je vas najboljšega že desetletje Klenik pri Pivki, mladinski prvak Mark Škulj pa je doma iz Iške vasi pod Krimom. Škuljevi so doma le nekaj ovinkov stran od štarta nekdanje hitrostne preizkušnje prek Krima.
Preberite še: To je avtomobil, s katerim se naokrog prevaža priljubljeni slovenski duhovnik Martin Golob
Morda vas bo zanimal tudi pogovor, ki ga vodi Borut Pahor