DP v reliju: Tudi peti naslov je prišel brez večjih težav!

Kljub nepredvidljivim okoliščinam in cestam zadnjih dveh relijev za državno prvenstvo sta na vrhu oba glavna favorita, kar kaže na pomen veliko prevoženih kilometrov in samozavesti za volanom.

Rok Turk in Vili Ošlaj sta zmagala v Poreču in s tem osvojila prvenstvo. (foto: Uroš Modlic) Uroš Modlic
16. 10. 2021

Rok Turk in Vili Ošlaj (Hyundai i20 R5) sta si v cilju relija v Poreču pošteno oddahnila. Tik preden sta pripeljala v cilj zadnje hitrostne preizkušnje in si želela že čestitati za novo zmago ter osvojeni naslov državnega prvaka, se je na zaslonu pred Rokovimi očmi spet prižgalo opozorilo. Izpisala se je napaka senzorja za menjalnik in to skoraj enako, kot se je to že zgodilo na reliju v Novi Gorici. Tam je Turk zaradi te dokaj banalne okvare enega samcatega senzorja izgubil tako željeno zmago v skupni razvrstitvi, v Poreču pa je bilo do cilja premalo metrov, da bi lahko senzor še vplival na končni rezultat.

»Že res, da sva bila letos ves čas favorita in da sva dobila skoraj vse hitrostne preizkušnje, toda tehnika mora delovati in šele, ko je vse brezhibno, lahko računam na uspeh. Če mi že v Novi Gorici ni bila namenjena, sem zmago v 'generalcu' dočakal vsaj v Poreču. Upam, da prihodnje leto sestavim program s še več reliji v tujini, kamor me seveda že dolgo vleče,« je razlagal Turk, zdaj že petkratni zaporedni državni prvak v reliju, potem ko je v Poreču odprl šampanjec za tesno zmago pred mladim Madžarom Kristofom Klauszem (Škoda Fabia R5). Ta je bila obliž na rane ob izgubljeni zmagi v Novi Gorici na reliju za FIA reli pokal.

Razred zase še Grossi in Humar

Veliko manjše so razlike v drugih razredih, čeprav sta vsaj v dveh letos izstopala dva voznika. V diviziji II je to Marko Grossi, ki bo na zadnjem reliju v Idriji za potrditev naslova državnega prvaka potreboval le še eno točko. Grossi z novo sovoznico Taro Berlot ima lasten dirkalnik in je podobno kot Turk letos z njim veliko testiral. To mu je prineslo zanesljivost in samozavest za volanom, ki se odraža v vsaj pol sekunde prednosti na kilometer pred Jernejem Fakinom (Ford Fiesta Rally4).

Tudi razlika med dvestoosmico in Fiesto – oba sicer poganjata le sprednji kolesi, a ima Peugeot dodatnih 300 kubičnih centimetrov delovne prostornine ter s tem nekaj več navora – lahko igra pomembno vlogo. Fakin je v Poreču sicer priznal, da na boj z Grossijem ob danem točkovnem zaostanku niti ne računa več. Raje se je osredotočil na tretje mesto v skupnem seštevku državnega prvenstva, ki je zanj letos ob tehničnih težavah Darka Peljhana (VW Polo Proto) in vožnjah 'toplo-hladno' Aleša Zrinskega (Ford Fiesta R5) postalo dosegljivo. Na vprašanje, kaj si želita peljati v prihodnje, se tako Grossi kot Fakin za zdaj še skrivnostno nasmihata.

Svojo najboljšo sezono do zdaj ima za seboj Matic Humar (Renault Clio). S sovoznikom Maticem Peternelom je vse relije odpeljal zelo konstantno in v diviziji III več kot suvereno prišel do naslova državnega prvaka. Tako Humarjevi po nekaj letih (Matic je sin nekdanjega večkratnega prvaka Aleksa Humarja) doma spet pričakujejo tako želeni pokal državnega prvaka.

Šele sredi novembra pa bo v Idriji padla odločitev o državnemu prvaku divizije I, ki je bila letos s hitrimi vozniki najbolj pestra in raznovrstna. Pred zadnjim relijem je povsem odprt dvoboj Nejca Mraka (Suzuki Swift) in trenutno še vodilnega Luke Brusa (Renault Clio Rally5). Loči ju osem točk in Mrak si na domačih cestah zagotovo želi ubraniti lanski naslov. Ta bi imel letos ob polni sezoni in odličnih vožnjah še toliko večjo težo kot lani. Idrija bo zadnje dejanje sezone gostila 7. novembra.

Turk letos oddal le tri “brzince”

Turkova premoč je bila letos pričakovana, Idrijčan pa je bil vlogi nespornega favorita uspešno kos. Letos do zdaj le na treh od 48 hitrostnih preizkušnjah ni dosegel najboljšega časa. Če bi sešteli njegovo skupno prednost pred trenutno drugouvrščenim v državnem prvenstvu Markom Grossijem (Peugeot 208 Rally4), bi ta znašala že več kot 16 minut. Ker so do zdaj tekmovalci na petih relijih prevozili 505 kilometrov hitrostnih preizkušenj, je Turkova prednost v povprečju skoraj dve sekundi na kilometer hitrostne preizkušnje.

Mladi fantje obetajo

Na hitrostne preizkušnje slovenskih relijev je letos zapeljalo mnogo novih obrazov. Med njimi so tudi mladi fantje, ki lahko postanejo prihodnost slovenskega relija. Eden med temi je Mark Škulj (Ford Fiesta Rally4), ki je zablestel predvsem na uvodnem reliju v Velenju, tudi v Poreču pa je bil drugi v konkurenci dvokolesno gnanih dirkalnikov divizije II. Zelo obetaven je Martin Čendak iz Izole, ki vozi nekdanjega pokalnega Opel Adama. V Poreču se je prvič zavihtel v prvo deseterico v skupni razvrstitvi. Z dirkalnikom, ki bolj kot v drugo spada v prvo divizijo, je pokazal hitre in, najpomembneje, konstantne vožnje.

Če temu dodam še nekdanjega kartista Nika Prunka (Peugeot 208 R2) pa komaj 17-letnega Nika Štefančiča, zmagovalca pokala Twingo na krožnih dirkah, in mladinskega prvaka v gorskih dirkah Marka Žgavca (Citroen C2-R2), ima slovenski avtomobilski šport (ob vseh tudi sicer omenjenih) spet mnogo zanimivih obetavnih imen. Pot do uveljavitve pa še naprej ostaja dolga in predvsem draga.

Tekst: Gregor Pavšič