Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu že vplivajo na evropske voznike. Cene bencina so se med koncem februarja in sredino marca zvišale za približno 12 odstotkov, kar pomeni, da je povprečna cena dosegla 1,84 evra za liter. Razlog so motnje v dobavi nafte, saj je promet skozi Hormuško ožino – eno ključnih svetovnih transportnih poti – močno omejen.
Višje cene goriva bi lahko dodatno pospešile prehod na električna vozila. Analize kažejo, da naj bi delež električnih avtomobilov v Evropi letos dosegel 23 odstotkov, do leta 2027 pa že 28 odstotkov. Glavni razlog je vse bolj očitna ekonomska računica – ob dražjem gorivu se stroški uporabe električnega avtomobila približujejo klasičnim vozilom.
Evropa je pri tem še posebej ranljiva, saj uvozi skoraj vso nafto. Elektrifikacija prometa tako postaja tudi vprašanje energetske neodvisnosti, ne zgolj okoljske politike.
Na rast povpraševanja računajo tudi ponudniki polnilne infrastrukture. Podjetje ChargePoint napoveduje, da bi lahko Evropa kmalu postala njihov največji trg. Hkrati pripravljajo novo generacijo hitrih polnilnic z močjo do 600 kilovatov, kar je občuten preskok glede na današnji standard 350 kilovatov.
V praksi to pomeni predvsem eno: več električnih vozil na cestah bo zahtevalo hitrejšo in zmogljivejšo polnilno mrežo, kar bo v prihodnjih letih eden ključnih izzivov evropske mobilnosti.
