Okoli prepovedi motorjev na notranje zgorevanje je bilo prelitega že veliko črnila in ko že vsi skupaj mislimo, da so se veljaki odločili, kakšna bo naša avtomobilska prihodnost, se najde nekdo, ki pride s svojo idejo, kako bi moralo biti in kako ima on namen reševati to težavo.
Zadnji v nizu tovrstnih primerov prihaja iz povsem političnih vod. V zadnjih dneh namreč precej odmeva predlog evropske ljudske stranke, največje politične stranke v Evropi, da bi bilo treba o omejitvi prodaje bencinskih in dizelskih avtomobilov leta 2035 dobro razmisliti.
Sama prepoved sicer ne ukinja povsem motorjev na notranje zgorevanje, saj bi bila njihova uporaba mogoča tudi po tem letu, če jih bo poganjalo sintetično gorivo. Kako naj bi vse skupaj bilo v praksi, še ni znano, saj bodo morali najprej ugotoviti, kako preprečiti, da bi ljudje vseeno v svoje avtomobile točili (precej cenejše) klasično gorivo.
V svojem manifestu, ki je pricurljal v javnost, se evropska ljudska stranka močno nagiba k popolni ukinitvi omenjene prepovedi, saj naj bi ta lahko imela nepopravljive posledice. Tu se predvsem obračajo na drugo stran oceana, na Kubo, saj pričakujejo, da bi imela tako radikalna prepoved lahko podobne posledice, kot jih vidimo na Kubi (havanski efekt), kjer so v petdesetih letih ceste preplavili odsluženi avtomobili, ki se po tamkajšnjih cestah vozijo še danes. S tem pa bi bila ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu.
Ob tem se napovedujejo tudi tožbe proti evropski komisiji, če bi prepoved obveljala. Prva na tem seznamu je namreč Poljska, od koder so prišli tudi že resni namigi, da naj bi se to zgodilo. Poljska je namreč ostro nasprotovala zloglasnemu letu 2035.
Primerjava s Kubo je sicer najbrž preveč radikalna, kot je radikalna ideja, da bi to prepoved zdaj kar naenkrat ukinili. Zakaj? Proizvajalci avtomobilov namreč v zadnjih letih vlagajo milijarde evrov v razvoj električnih avtomobilov in spremljajoče infrastrukture.
Praktično vsi velikoserijski avtomobili bodo v nekaj letih dobili svoje električne naslednike in kar malce utopično bi bilo pričakovati, da bi po vseh teh vlaganjih tovrstne spremembe sprejeli z odobravanjem. V praksi bi to namreč pomenilo, da so večji del teh milijard dobesedno vrgli skozi okno.
Na koncu koncev pa je treba upoštevati dejstvo, da so letos v prvi polovici junija na sporedu volitve v evropski parlament, tako da je treba tovrstne predloge vzeti z nekaj rezerve.
Na koncu koncev v tem trenutku prav vse evropske politične stranke, ki si želijo priti v parlament in tam imeti čim večjo vlogo, iščejo vse mogoče načine, da bi jim to uspelo. Sem pa spadajo tudi predlogi in ideje, ki se morda na prvo žogo slišijo lepo, a je njihova realizacija morda vprašljiva. Sploh, ko je v igri toliko denarja, kot so ga v elektrifikacijo vložili proizvajalci avtomobilov.
Preberite še: