EU bo bolj stroga pri nadzoru izpustov

Vsi priznavamo gospodarski pomen avtomobilske industrije. Ustvarja delovna mesta v proizvodnji, širši dobavni in prodajni verigi ter pri storitvah vzdrževanja in naprednih raziskavah. Prav tako pomembno prispeva k izvozu. Vendar rast avtomobilske industrije ni sama sebi namen in se zagotovo ne sme dosegati za vsako ceno. Uskladiti je treba interese industrije, potrošnikov in okolja in ta vizija seveda ni nova. Avtomobilska industrija mora resno ukrepati, da jo uresniči, zdaj še bolj kot kadarkoli prej. Razkritja nepravilnosti pri Volkswagnu, katerih polni obseg je treba nujno ugotoviti, niso le šokantna, ampak so tudi poudarila potrebo po spremembah. Zagotoviti moramo, da se to nikoli več ne bo ponovilo.

Uspešni proizvajalci avtomobilov imajo učinkovit notranji nadzor, dobro obvladujejo tveganja ter spoštujejo črko in duh zakona. Stranke obravnavajo pošteno in pravično. Tekmujejo z inovacijami na področjih kot so avtomatizirana vožnja in varnost potnikov. Razogljičenje vidijo kot priložnost, ki jo je treba izkoristiti, ne pa kot grožnjo, ki se ji je treba izogniti, ali – kot se je zgodilo v primeru Volkswagna – preslepiti z nepoštenim ravnanjem.

Poudariti moram, da zakonodaja EU že zdaj prepoveduje t.i. odklopne naprave, nacionalni organi pa so tisti, ki morajo to prepoved nadzorovati in uveljavljati. A to ni dovolj. Evropsko komisijo so nedavni dogodki izučili in aktivno si prizadevamo za odpravo pomanjkljivosti ter zaostritev pravil. Uvajamo nove preskuse za merjenje dušikovih oksidov in drugih emisij, ki onesnažujejo zrak v resničnih voznih razmerah. Njihovi rezultati bodo natančnejši in jih bo težje prirediti. EU bo prvo in edino območje na svetu, ki bo uvedlo takšne preskuse. Želimo iti še dlje. Preskusne metode moramo izpopolniti tako, da bodo upoštevale dejstvo, da kratke mestne vožnje s hladnim motorjem povzročijo večino onesnaževanja v mestih. Izboljšujemo tudi način preskušanja emisij CO2.

Spremembe pa niso potrebne samo v industriji, prenoviti je treba tudi sistem nadzora izvrševanja predpisov EU. V prihodnjih dneh bo Evropska komisija predstavila predloge za temeljito preoblikovanje homologacijskega okvira EU.

Nacionalni organi ga uporabljajo za potrjevanje, da vozilo izpolnjuje vse varnostne, okoljske in proizvodne zahteve EU, preden dovolijo, da se da na trg EU. Sedanji sistem temelji na medsebojnem zaupanju. Potem ko je avtomobil potrjen v eni državi članici, lahko prosto kroži po vsej EU. To načelo vzajemnega priznavanja, ki je jedro enotnega trga EU, bomo ohranili, vendar moramo odpraviti sedanje pomanjkljivosti v sistemu.

Najprej moramo zagotoviti večjo neodvisnost preskušanja vozil. V ta namen moramo preveriti, kdo plačuje tehnično službo in kako je ta služba imenovana.

Drugič, izboljšati je treba izmenjavo informacij med državami članicami glede vozil, ki vozijo na njihovem ozemlju. Vse države članice bi morale imeti možnost, da same sprejmejo zaščitne ukrepe proti neskladnim vozilom, namesto da čakajo na ukrepe drugih.

Tretjič, okrepiti moramo tržni nadzor z možnostjo izvajanja inšpekcijskih pregledov, potem ko je vozilo že v uporabi. Potrebujemo tudi več nadzora na evropski ravni, pri čemer bi bila Evropska komisija pristojna za izvajanje naknadnega preverjanja, po potrebi pa tudi za sprožanje odpoklicev in nalaganje kazni. Ne verjamem, da potrebujemo za uresničitev tega cilja novo agencijo EU. Prednost dajem pragmatični rešitvi, do katere bi prišli postopno, vendar zamisli o agenciji ne smemo izključiti.

Ukrepati moramo hitro, da povrnemo zaupanje naših potrošnikov, vlagateljev in mednarodnih partnerjev. Predlogi Evropske komisije so ambiciozni in realistični, omogočili nam bodo hitro napredovanje. Seveda pa morajo predloge podpreti tudi poslanci Evropskega parlamenta in predstavniki držav članic ter potrošnikov in seveda industrije. Ne smemo več izgubljati časa.

Elżbieta Bieńkowska

Evropska komisarka za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja