Po njihovem mnenju velja, da ne obstaja ena sama rešitev za razogličenje prometa, zato bi prehitra izključitev določenih tehnologij dušila raziskave, inovacije in zdravo konkurenco.
V Evropski uniji se znova zaostruje razprava o prihodnosti motorjev z notranjim zgorevanjem. Šest predsednikov vlad, med njimi italijanska premierka Giorgia Meloni in poljski premier Donald Tusk, je Evropsko komisijo pozvalo, naj omili prihajajoča pravila o izpustih, ki po letu 2035 predvidevajo prodajo izključno novih vozil z ničelnimi emisijami.
V pismu, ki ga je pridobil Bloomberg, voditelji pozivajo komisijo, naj v prihajajoči reviziji zakonodaje omogoči tudi uporabo priključnih hibridov, vozil z range-extenderjem ter tehnologijo gorivnih celic tudi po letu 2035. Gre za zahtevo, ki izrazito nasprotuje trenutnemu evropskemu načrtu »de facto« odprave motorjev z notranjim zgorevanjem.
Voditelji menijo, da je evropska avtomobilska industrija pred prelomnim trenutkom, kjer stroga okoljska pravila trčijo ob ekonomsko realnost. »Nič zelenega ni v industrijski puščavi,« so zapisali in dodali, da lahko EU svoje podnebne ambicije doseže le, če obenem ohrani konkurenčnost proizvajalcev.
Pismo so poleg Meloni in Tuska podpisali še slovaški premier Robert Fico, madžarski premier Viktor Orbán, pa tudi češki premier Petr Fiala ter bolgarski premier Rosen Željazkov. Skupaj želijo vplivati na sveženj ukrepov, ki ga komisija pripravlja za podporo avtomobilski industriji.
Industrija med pritiskom Kitajske in upočasnjeno rastjo EV
Evropski proizvajalci, med njimi Stellantis, Volkswagen in Renault, od Bruslja pričakujejo jasne usmeritve, saj od njih zavisi načrtovanje prihodnjih milijardnih investicij. Po prvotni zakonodaji iz leta 2023 naj bi vse nove registracije osebnih vozil od leta 2035 dalje imele ničelne emisije, kar je povsem izključilo motorje na bencin in dizel.
A razmere na trgu so se od takrat bistveno spremenile. Prodaja električnih vozil narašča počasneje od predvidenega, hkrati pa kitajske znamke z agresivnimi cenami ogrožajo evropske proizvajalce. ZDA so dodatno zapletle položaj z visokimi carinami na uvožena vozila. Medtem se avtomobilska industrija v Evropi sooča tudi z visokimi stroški energije in dela, kar sili podjetja v zmanjševanje obsega proizvodnje ali selitev naložb.
Francija medtem zagovarja drugačen pristop – t. i. »evropsko preferenco« za električna vozila, s katero bi zaščitila domača delovna mesta.
Tehnološka nevtralnost kot ključni argument
Voditelji v pismu opozarjajo, da bi morala Evropska unija dosledno spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti. Po njihovem mnenju velja, da ne obstaja ena sama rešitev za razogličenje prometa, zato bi prehitra izključitev določenih tehnologij dušila raziskave, inovacije in zdravo konkurenco.
Evropska komisija naj bi 10. decembra predstavila nov sveženj ukrepov za avtomobilsko industrijo, vendar se objava lahko zamakne.
Po sprejetju regulacije leta 2023 je zagon električnih vozil deloval obetavno, a danes številne znamke javno priznavajo, da načrti ne sledijo dejanskemu povpraševanju. Zato se vse več držav obrača k ponovnemu premisleku, ali je popolna prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem v manj kot dveh desetletjih sploh izvedljiva.
Vir: Bloomberg, Reuters
