Evropska komisija naj bi predlagala pravilo, po katerem bodo električna vozila do državnih spodbud upravičena le, če bodo sestavljena v EU in bodo imela vsaj 70 odstotkov komponent evropskega izvora. Predlog naj bi bil predstavljen 25. februarja 2026.
Po osnutku bi se pogoj nanašal na nova električna vozila, priključne hibride in vozila na vodikove gorivne celice, ki koristijo nakupne subvencije ali jih kupujejo oziroma najemajo javni organi. Najmanj 70 odstotkov vrednosti komponent (brez baterije) bi moralo izvirati iz EU, obenem pa naj bi tudi pri baterijah veljale dodatne zahteve glede evropskega porekla ključnih delov.
Cilj Bruslja je zaščita evropske avtomobilske in dobaviteljske industrije pred cenovno agresivno konkurenco, predvsem s Kitajske, ter ohranitev delovnih mest in dodane vrednosti znotraj Unije. Dobaviteljsko združenje CLEPA že dlje časa opozarja, da bi brez odločnih ukrepov Evropa lahko izgubila več sto tisoč delovnih mest, zato zagovarja še strožjo definicijo »evropsko izdelanega« vozila.
Avtomobilski proizvajalci so glede predloga razdeljeni. Skupini BMW in Mercedes-Benz naj bi opozarjali na tveganje povračilnih ukrepov Kitajske ter na možnost višjih stroškov in počasnejših inovacij. Renault medtem podpira idejo lokalnih pragov, a naj bi predlagal nekoliko nižji delež.
Posebno občutljivo področje ostajajo baterije. Čeprav je EU napovedala več milijard evrov podpore za razvoj domače proizvodnje celic, evropski proizvajalci še vedno močno sodelujejo z azijskimi dobavitelji. Nedavne težave in prilagoditve načrtov nekaterih evropskih baterijskih projektov kažejo, da je prehod na popolnoma evropsko dobavno verigo zahteven in finančno tvegan.
Če bo predlog sprejet v predlagani obliki, bo to pomembno vplivalo na strukturo dobavnih verig pri električnih vozilih v Evropi. Vprašanje pa ostaja, ali bo ukrep dolgoročno okrepil evropsko industrijo ali pa sprožil novo trgovinsko napetost v že tako zaostrenem globalnem avtomobilskem okolju.
