Evropa mora zaradi vse bolj napetih razmer na trgu dizel iskati vse dlje od doma. Kako daleč, razkriva nenavadna pošiljka 90.000 ton goriva iz Južne Koreje, ki jo do evropskih pristanišč čaka več kot 19.000 kilometrov poti.
Da je evropski trg dizelskega goriva trenutno precej napet, pove že en podatek: v Evropo je na poti okoli 90.000 ton dizla iz Južne Koreje. Tanker bo moral do evropskih pristanišč prepluti več kot 19.000 kilometrov. Takšen prevoz je drag in običajno nima veliko ekonomskega smisla, toda razmere so se očitno dovolj spremenile.
Po podatkih Bloomberga naj bi gorivo prepeljal novi tanker Priamos, za pošiljko pa naj bi stala trgovska družba Trafigura. Dizel bi lahko raztovorili v Rotterdamu ali Veliki Britaniji.
Bolj kot sama količina je zanimivo, od kod gorivo prihaja. Južna Koreja je velika izvoznica naftnih derivatov, vendar njen dizel večinoma konča pri kupcih v Aziji. Pot do severozahodne Evrope je tako dolga, da se trgovcem izplača šele ob zelo veliki razliki med evropskimi in azijskimi cenami.
In prav to se dogaja zdaj.
Podatki družbe PVM kažejo, da je cenovna razlika med evropskim in azijskim dizlom največja, odkar jo spremljajo leta 2023. Evropa je zato začela privabljati tudi pošiljke, ki bi v bolj običajnih razmerah ostale na drugem koncu sveta.
Dizel je postal izjemno drago blago
Pritisk se je močno povečal v zadnjih tednih. Rafinerijska marža za dizel, poenostavljeno povedano razlika med vrednostjo dizla in surove nafte, je v Evropi prvič presegla 100 dolarjev na sod. Veleprodajne cene so se povzpele na približno 194 dolarjev za sod na severu Evrope in skoraj 199 dolarjev na jugu.
To še ne pomeni, da bo enak skok nemudoma viden na cenovnih tablah bencinskih servisov. Maloprodajna cena je sestavljena še iz cene nafte, davkov, trošarin, marž in drugih stroškov. Kaže pa, kako močno se je dizel podražil v primerjavi s surovo nafto.
Za evropske voznike in predvsem prevoznike je to opozorilo, da pritisk na cene goriva še ni nujno popustil.
Težave prihajajo z več strani hkrati
Evropa se je znašla v precej neugodni kombinaciji okoliščin. Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da so Rusija, države Bližnjega vzhoda in Azija julija skupaj izvozile približno 1,3 milijona sodov dizla na dan manj kot leto prej. Za občutek: to predstavlja približno petino svetovne trgovine z dizlom po morju.
Tudi rafinerije proizvajajo manj. Svetovna predelava je bila julija skoraj pet milijonov sodov na dan pod lansko ravnjo, zaloge pa so se v enem mesecu zmanjšale še za 69 milijonov sodov.
Poseben dejavnik ostaja Rusija. Evropska unija sicer ni več velik neposredni kupec ruskega dizla, toda ruske dobave še vedno vplivajo na svetovne cene. Če Rusija izvozi manj, začnejo njeni običajni kupci iskati gorivo drugje. Posledično je več zanimanja za iste ameriške, bližnjevzhodne in azijske pošiljke, ki jih potrebuje tudi Evropa.
Rusija je zaradi težav v domačih rafinerijah omejitve izvoza dizla podaljšala do 30. septembra. Del rafinerijske infrastrukture so prizadeli tudi ukrajinski napadi.
Hkrati so motene dobave z Bližnjega vzhoda. Evropa tako za razpoložljive količine goriva ne tekmuje le sama s seboj, temveč tudi z drugimi velikimi uvozniki.
Evropske zaloge so najnižje v štirih letih
Dogajanje se lepo vidi v območju Amsterdam–Rotterdam–Antwerpen, enem najpomembnejših evropskih vozlišč za trgovanje z gorivi. Tamkajšnje zaloge plinskega olja, kamor sodita dizel in kurilno olje, so avgusta zdrsnile na najnižjo raven v zadnjih štirih letih.
Proti koncu meseca jih je bilo približno 12 milijonov sodov.
Evropa ima ob tem še eno težavo, ki ni nastala čez noč. V zadnjih letih je izgubila precej lastnih rafinerijskih zmogljivosti. Po oceni IEA jih je samo leta 2025 izginilo za več kot 370.000 sodov na dan.
Dokler je na svetovnem trgu dovolj goriva, to ni nujno velik problem. Ko se hkrati zmanjšajo dobave iz Rusije, zapletejo razmere na Bližnjem vzhodu in povečajo potrebe drugod po svetu, pa postane odvisnost od uvoza precej bolj očitna.
Bo pomagala Kitajska?
Na trgu se vendarle pojavlja možnost nekoliko večje ponudbe. Kitajske rafinerije naj bi septembra povečale izvoz, potem ko so oblasti omilile nekatere omejitve. Na mednarodni trg bi lahko prišlo več kot milijon ton kitajskega dizla.
Visoke evropske cene medtem opravljajo svoje delo in privabljajo gorivo z vedno bolj oddaljenih trgov. Prav zato se danes splača na pot proti Evropi poslati tudi tanker iz Južne Koreje.
Dražje gorivo že občutijo cestni prevozniki. Povprečna cena dizla v Evropski uniji je v drugem četrtletju 2026 dosegla 1,94 evra za liter, kar je bilo 12 odstotkov več kot četrtletje prej in 27 odstotkov več kot leto prej. Gorivo je bilo tudi eden od pomembnejših razlogov za rast cen cestnega prevoza.
Prihod korejskega tankerja torej ni znak, da bo na evropskih bencinskih servisih zmanjkalo dizla. Je pa 19.000 kilometrov dolga pot precej nazoren dokaz, kako nenavadne so postale razmere: evropske cene so dovolj visoke, da se splača 90.000 ton goriva pripeljati praktično z druge strani sveta.
