Ideja enakega avtomobila za vsa tržišča je neizvedljiva.
Medtem ko avtomobilska industrija pospešeno prehaja v dobo elektrifikacije, digitalizacije in umetne inteligence, se proizvajalci, kot je Volkswagen, soočajo z zahtevno nalogo: kako hkrati zadovoljiti zelo različna pričakovanja evropskih in kitajskih kupcev. Ralf Brandstätter, vodja Volkswagna za kitajski trg, je pred nedavnim ponudil zanimiv vpogled v to, kako močno se preference med trgi razlikujejo – in zakaj vozila, razvita za Kitajsko, pogosto niso primerna za evropske ceste.
Dva sveta, dve logiki avtomobila
Po Brandstätterjevih besedah evropski kupci – zlasti tisti, ki posegajo po električnih vozilih – pričakujejo predvsem kakovost izdelave, dolgotrajno vzdržljivost, dinamične vozne lastnosti in predvsem fizične, otipljive kontrole v kabini. Na drugi strani pa je kitajski trg izrazito tehnološko usmerjen: uporabniki želijo umetno inteligenco, napredne povezljive funkcije, popolnoma digitalizirane "pametne kokpite" in brezhibno glasovno upravljanje.
"Na Kitajskem je poudarek na 'AI-first' pristopu, medtem ko evropski kupci še vedno cenijo bolj analogen stik z vozilom," je poudaril Brandstätter.
Starost kot ključni dejavnik
Medtem ko je povprečna starost kupcev električnih vozil v Evropi okoli 56 let, je na Kitajskem ta številka občutno nižja – okoli 35 let. Mlajši kitajski kupci so praviloma bolj odprti za eksperimentiranje z novimi tehnologijami in pripravljeni preizkusiti digitalne rešitve, ki se evropskim uporabnikom zdijo nepotrebno zapletene ali celo moteče.
Volkswagen: zasuk nazaj k funkcijskim tipkam
Volkswagen je v zadnjih letih sledil trendu minimalizma in večino fizičnih gumbov v svojih modelih nadomestil z zasloni na dotik. A takšna odločitev je povzročila precejšnje nezadovoljstvo – tako med uporabniki kot znotraj podjetja. Vodja oblikovanja Andreas Mindt je letos priznal, da so šli predaleč: "Nikoli več ne bomo naredili te napake. Avto ni telefon, ljudje si želijo fizičnega odziva."
Zato naj bi bodoči modeli – vključno z novimi različicami Golfa, pa tudi modeli znamk Škoda, SEAT in Cupra – ponovno vsebovali fizične tipke za osnovne funkcije, kot so upravljanje klime, glasnost ali utripalke. S tem želijo vrniti uporabniško izkušnjo, ki jo evropski kupci pričakujejo in poznajo.
Kitajska kot laboratorij prihodnosti
Kitajsko tržišče pa ostaja v vlogi globalnega eksperimenta. Brandstätter ga opisuje kot "najbolj integriran tehnološki ekosistem na svetu", kjer razvoj baterij, urbane infrastrukture in naprednih varnostnih sistemov napreduje izjemno hitro. A dodaja tudi opozorilo: "To, kar deluje v Šanghaju, kjer povprečna hitrost vožnje komaj preseže 30 km/h, ni nujno primerno za nemško avtocesto, kjer mora elektronika delovati tudi pri hitrostih nad 200 km/h."
Zaradi teh razlik številni kitajski dobavitelji ne ponujajo svojih najnovejših rešitev na evropskem trgu – preprosto zato, ker niso prilagojene evropskim zahtevam, predpisom in voznim razmeram.
Dva trga, dva pristopa
Volkswagnov primer jasno kaže, da avtomobilski proizvajalci v prihodnosti ne bodo mogli razvijati univerzalnih modelov za ves svet. Namesto tega se bodo morali še bolj prilagajati lokalnim potrebam in ob tem paziti, da ne izgubijo svoje identitete. Evropi bližje volan z gumbi, Kitajski pa armaturna plošča, ki razmišlja namesto voznika.
