Tudi na evropskem nivoju statistika ni najbolj obetavna.
V državah Evropske unije so lani na novo registrirali 1,45 milijona povsem električnih osebnih avtomobilov, kar je 6,1 odstotka manj kot leta 2023. Kljub temu se je skupno število električnih avtomobilov v EU povečalo za 32,4 odstotka, skupno na 5,87 milijona.
Delež električnih med novimi registracijami je znašal 13,6 odstotka, kar je eno odstotno točko manj kot leto prej, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Za primerjavo: do leta 2018 je bil ta delež manj kot en odstotek, v zadnjih letih pa nenehno raste – leta 2020 je znašal 5,3 odstotka, leto kasneje 9,0 odstotka, od takrat pa presega 10 odstotkov.
Bencinski motorji (vključno s hibridi) še vedno prevladujejo. Med skupno 10,72 milijona novo registriranimi osebnimi avtomobili jih je bilo 7,13 milijona z bencinskim pogonom, kar predstavlja 66 odstotkov. Sledijo dizelski avtomobili (prav tako vključno s hibridi) z 1,82 milijona registracijami, kar pomeni 17 odstotkov.
Največji delež električnih avtomobilov med vsemi novimi registracijami je imela Danska (51,3 odstotka), sledijo Malta (37,7 odstotka), Švedska (34,9 odstotka) in Nizozemska (34,6 odstotka).
Na največjih evropskih trgih so bili ti deleži nižji: Francija (16,6 odstotka), Nemčija (13,5 odstotka), Španija (5,6 odstotka) in Italija (4,2 odstotka).
Slovenija je z deležem šest odstotkov pristala pod evropskim povprečjem, med Grčijo in Španijo. Še slabše so se odrezale Hrvaška (1,8 odstotka), Slovaška (2,4 odstotka) in Poljska (3,0 odstotka).
Po drugi strani pa se je Slovenija uvrstila med države z najvišjim deležem bencinskih avtomobilov (vključno s hibridi). Ta je znašal 77 odstotkov, pred njo so bile le Ciper (89,6 odstotka), Grčija (82 odstotkov) in Bolgarija (79,5 odstotka). Tik za njo je bila Poljska (76,1 odstotka).
Zaradi nizkega števila vozil so statistiki v Sloveniji med hibride na bencinski pogon šteli tudi hibride z dizelskim motorjem, kar je vplivalo na skupno razvrstitev.
