Scenarij, ki se obeta, je precej črn in ni več daleč.
Razprava o prihodnosti evropske avtomobilske industrije se znova zaostruje. Evropska unija je marca 2023 sprejela zakon, ki določa, da bodo lahko od leta 2035 v prodaji samo še avtomobili brez izpustov CO2. To v praksi pomeni konec prodaje novih vozil z motorji na bencin in dizel. A vse glasnejši so dvomi, ali je prehod v tako kratkem času sploh realno izvedljiv.
Mercedes opozarja na nevarnosti
Generalni direktor Mercedes-Benza Ola Källenius je v intervjuju za nemški Handelsblatt dejal, da bi se evropski avtomobilski trg ob uveljavitvi prepovedi utegnil "sesesti". Po njegovem mnenju bo brez dodatnih spodbud, kot so davčne olajšave in nižje cene električne energije na polnilnicah, prehod na električna vozila prepočasen. Kot predsednik združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA opozarja, da se industrija že zdaj sooča z močno kitajsko konkurenco, šibkim domačim povpraševanjem in nižjimi maržami pri električnih modelih.
Prodaja električnih avtomobilov raste, a ne povsod
Po podatkih podjetja Dataforce so se v prvi polovici letošnjega leta prodaja električnih vozil (BEV) v Evropi povečala za 25 odstotkov na 1,18 milijona enot. A slika ni enotna – rast poganjajo predvsem severne države, medtem ko jug in vzhod Evrope precej zaostajata.
Med znamkami je Mercedes dosegel skromno rast električnih modelov, le 4,6 odstotka (54.618 vozil), medtem ko sta ga konkurenta prehitela – BMW s 14-odstotno rastjo (93.576 vozil) in Audi s kar 52-odstotno rastjo (73.667 vozil).
Toyota je prodala 19.935 električnih vozil, kar predstavlja 32-odstotno rast, vendar pa njen podpredsednik za strategijo Andrea Carlucci poudarja, da znamka ne bo silila z električnimi modeli v regijah, kjer povpraševanje še ni razvito. Prihodnja ponudba bo zato zelo odvisna od tega, kako enakomerno se bo razvijal trg.
Finančni pritiski in kupovanje CO2 kreditov
Prehod na električno mobilnost je za proizvajalce drag tudi zaradi nižjih dobičkovnih marž. Poleg tega morajo številni plačevati za CO2 kredite, da se izognejo evropskim kaznim. Toyota je v skupini s Teslo, Mercedes pa skupaj z Volvom in Polestarjem. To pomeni, da bosta morala obe podjetji dejansko plačevati konkurenci, da bosta lahko izpolnila okoljske cilje.
Odlog prepovedi bi povečal emisije CO2
Po podatkih svetovalnega podjetja Berylls bi morebitna preložitev prepovedi motorjev z notranjim izgorevanjem imela občutne posledice za okolje. V ZDA bi denimo umik načrtovanega postopnega izločanja motorjev povzročil dodatnih 16 milijonov ton CO2 letno, kar je enako približno 12.500 letom letala Airbus A380 med Münchnom in Los Angelesom.
Tudi v Evropi emisije osebnih avtomobilov padajo počasneje, kot je bilo predvideno, predvsem zaradi neenakomernega tempa elektrifikacije. Strokovnjaki opozarjajo, da sama prodajna prepoved ne bo dovolj. Potrebno je vlagati v polnilno infrastrukturo, recikliranje baterij in razogljičenje elektroenergetskega sistema.
Evropski načrt za leto 2035 ostaja ambiciozen, a vse bolj sporen. Proizvajalci, kot sta Mercedes in Toyota, opozarjajo na tveganja za industrijo in gospodarstvo, medtem ko okoljski strokovnjaki svarijo, da bi vsakršno odlašanje pomenilo dodatne milijone ton CO2 v ozračju. Kako bo EU našla ravnotežje med gospodarskimi in okoljskimi cilji, bo odločilno za prihodnost avtomobilizma na stari celini.
