Avstrijec Felix Baumgartner je do sedaj izvedel cel niz spektakularnih B.A.S.E. skokov. Skočil je s slavnega kipa Kristusa Odrešenika v Riu de Janeiru, s stolpov Petronas v Kuala Lumpurju in stolpa Tajpej 101 v glavnem mestu Tajvana. Je prvi človek, ki je preletel La Manche s pomočjo posebej zato oblikovanih kril. Ta 43-letnik bo 8. oktobra krenil na najbolj drzno avanturo doslej - Red Bull Stratos.
Zakaj si se odločil sodelovati pri tej misiji?
Baumgartner: Obožujem izzive, postati prvi človek, ki bo z lastnim telesom v prostem padu prebil zvočni zid, pa je izziv, s katerim se ne more meriti noben drug. Če govorimo o motivaciji, smo se dotaknili zgolj vrha ledene gore. Misija Red Bull Stratos je priložnost, da se zbere dragocene informacije, ki bodo pomagale k razvoju življenjsko pomembnih varnostnih ukrepov za astronavte in pilote, nekega dne pa morda tudi za vesoljske turiste. Dokaz, da človek sploh lahko preživi v stratosferi pri padanju s hitrostjo zvoka in se varno spusti na Zemljo, je korak k vzpostavitvi procesov hitre evakuacije posadke vesoljskih plovil na vseh višinah. Takšen proces trenutno ne obstaja.
Ali se s tem skokom preverjajo meje vzdržljivosti človeškega telesa?
Baumgartner: Kako bo človeško telo reagiralo ob približevanju nadzvočnim hitrostim, je zaenkrat še neznano. Učinki, ki jih lahko povzroči nadzvočno pospeševanje in posledično zaustavljanje, nam prav tako niso znani. Vendar to ni vse, kar želimo raziskati, temveč zgolj eno od vprašanj, za katera upamo, da bomo našli odgovor. Morda bo nekega dne v primeru okvare vesoljskega plovila možen varen povratek astronavta na Zemljo. Zveni kot znanstvena fantastika, vendar je ravno to pot, v katero se odvija razvoj aeronavtike. Informacije o tem, kako moje telo reagira na to, kar se mu dogaja, bodo imele veliko znanstveno vrednost.
Skok je vse bliže. Ali se bojiš skoka v neznano?
Baumgartner: Seveda, vendar glede na to, da so ekstremni podvigi že dolgo vrsto let moj vsakdan, sem se naučil strah izkoristiti kot prednost. Strah je postal moj prijatelj. Strah mi onemogoča, da bi stopil čez rob. Za takšno misijo morate biti najprej psihično pripravljeni. Imeti morate popolno kontrolo nad vsem, kar počnete. Moje priprave so bile zelo natančne. Tu je še odlična ekipa, ki ji zaupam. Vem, da ti ljudje ne bi sodelovali pri misiji, če ne bi verjeli v njen uspeh. Zaupam v njihovo strokovnost, njihova pripravljenost pa še kako prispeva k moji.
Tvoje srce ne bo najhitreje bilo tik pred skokom, temveč v trenutku, ko vstaneš s sedeža.
Baumgartner: Obstaja podrobna tehnična procedura, ki jo moram narediti pred samim skokom. Sestavljena je iz 40 korakov, ki morajo biti izvedeni v točno določenem vrstnem redu. To je trenutek, v katerem se zaveš, da je tvoje življenje v rokah tehnologije, ker okoli tebe ni nikogar, ki bi ti lahko pomagal. Tik pred samim skokom se bo moje bitje srca nekoliko upočasnilo, ker bom imel v tem trenutku večji nadzor nad dogajanjem. Kot padalec sem naredil 2.500 skokov. S tem se ukvarjam v življenju. Trenutek pred samim skokom bom vedel, da se odpravljam domov.
Kaj je najpomembnejše, ko govorimo o skoku?
Baumgartner: Telo moram pripeljati v stabilen položaj, preden dosežem hitrost zvoka. Glede na izkušnje, ki jih imam, to ne bi smela biti težava, vendar je za doseganje stabilnosti nujno potreben odpor vetra. Težava je v tem, da 30 sekund ne bo te "zračne blazine", tako da ne bom mogel vplivati na gibanje lastnega telesa. Vendar sem pri vseh dosedanjih testiranjih stabilnost uspel doseči v zelo kratkem času, čim je bilo za to dovolj zraka.
Zaradi popravila kapsule je prišlo do sprememb v načrtovanem časovnem poteku. Kako si se soočil s tem?
Baumgartner: Seveda bi bilo bolje, če kapsula ne bi bila poškodovana, vendar smo imeli srečo in celotna ekipa je opravila zares vrhunsko delo. Zame osebno je bilo najpomembneje napolniti baterije, v fizičnem in psihičnem smislu. Spremembe v časovnem poteku so vedno neprijetne, vendar sem se po 25 letih ukvarjanja z ekstremnimi športi navadil na takšne situacije. Zadnje testiranje je bilo povsem uspešno in pripravljeni smo na vzpon 8. oktobra.