V Maranellu so inženirji povsem drugače vzeli koncept športnega prototipa in po zaslugi zelo konkretnih želja stranke danes predstavili Ferrarija P80/C, še enega izmed avtomobilov s poskočnim konjičkom v znaku, ki bo ostal neponovljiv in bo edini na svetu.
Stranka, ki si je takšno vozilo zaželela, je po besedah Ferrarijevih mož eden od strokovno najbolj podkovanih zbirateljev Ferrarijev na svetu. Oblikovalska osnova za prototip sta dva slovita modela iz zgodovine znamke: Ferrari 330 P3/P4 in Dino 206 S.
Ferrarijev oblikovalski center si je pri tem projektu zadal ambiciozen cilj: razviti so morali avtomobil, ki ga v siceršnji ponudbi Ferrarijev ni, za osnovo pa vzeti modela, ki sta pravzaprav sama sebi postavila oblikovalska pravila. Projekt so začeli izvajati že leta 2015, zato gre za najdaljši razvoj, ki so ga Italijani kdaj namenili kateremu vozilu, za katero bi bilo že na začetku znano, da bodo izdelali le en primerek.
P80/C je avtomobil, ki so ga razvili za dirkališče. Glavna torej kljub vsemu ni oblika, temveč imajo prednost zmogljivosti. Razvojni inženirji so morali z mislijo na to precej časa posvetiti prilagoditvi pogonskega sklopa, ki so si ga 'izposodili' pri modelu 488 GT3. Dirkaški osnovi so dali prednost pred serijskim 488 GTB predvsem zaradi 50 milimetrov daljše medosne razdalje, ki vendarle dopušča nekaj več svobode pri razvoju.
Aerodinamične rešitve so črpali iz izkušenj z dirkalnikom 488 GT3, vendar pa inženirjev tokrat niso omejevala stroga pravila dirkaške serije GT3. Tako so aerodinamični dodatki približno pet odstotkov učinkovitejši kot pri 488 GT3, kar pride prav ob pogonskem agregatu, ki ga ravno tako ne omejujejo pravila.
Ker je P80/C homologiran le za rabo na dirkališču, so pri Ferrariju lahko izpustili nekaj delov, ki bi bili sicer nujni za vožnjo po javnih površinah. To je zelo vplivalo na obliko avta, saj klasičnih žarometov tako rekoč ni oziroma so povsem minimalizirani ter spominjajo na reže za zajem zraka na Ferrariju 330 P3/P4. Enak oblikovalski prijem sledi na zadku, kjer so v širok zadnji stabilizator smiselno vključene zadnje luči – znova v slogu usmerjevalnikov zraka.
Po željah stranke je avto nekakšna dvoživka. Dirkaško nastavljen se postavlja z velikim stabilizatorjem iz ogljikovih vlaken ter 18-palčnimi platišči s centralno matico, mogoče pa ga je postaviti tudi na 21-palčna kolesa ter odstraniti določene aerodinamične dodatke, da njegove linije pridejo bolj do izraza na kakšnih salonih ali predstavitvah.
Notranjost vozila je precej podobna darovalcu, torej dirkalnemu 488 GT3. Ne manjka niti varnostna kletka, integrirana v karoserijo. Nekoliko drugačna sta le oba konca armaturne plošče, pa tudi oblazinjenje sedežev ter vratne obloge.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del