Glavna krivca za prometne nesreče še vedno alkohol in neprilagojena hitrost

Agencija za varnost prometa je predstavila izsledke obširne znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji in s katero bodo lahko bolj načrtno in celovito pristopili k osvetlitvi težav in pripravi ukrepov za izboljšanje prometne varnosti na slovenskih cestah.

Glavna krivca za prometne nesreče še vedno alkohol in neprilagojena hitrost (foto: AVP) AVP
26. 9. 2018

Raziskava, ki so jo po naročilu AVP opravili pri Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, vključuje statistične podatke o prekrških in kaznivih dejanjih s področja prometne varnosti na slovenskih cestah med letoma 2011 in 2017. Prvi sklep, ki so ga raziskovalci potegnili iz statistike, kaže pozitivne trende s postopnim izboljševanjem prometne varnosti. Če bi še naprej zmanjševali število nesreč s smrtnim izidom, bi se lahko do leta 2022 močno približali tudi ciljem Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, ki si prizadeva, da bi do leta 2022 na slovenskih cestah ugasnilo življenje manj kot 35 udeležencem prometa na milijon prebivalcev.

Glede na izsledke preiskave so med najbolj tveganimi skupinami udeležencev v prometu motoristi, kolesarji in pešci. Za motoriste sicer veljajo majhna nihanja v številu smrtno ponesrečenih, saj se jih je leta 2011 denimo ponesrečilo 21, lani pa 25, število smrtno ponesrečenih kolesarjev pa se je kljub korenitemu povečanju njihove udeležbe v prometu celo nekoliko zmanjšalo. Leta 2011 so namreč med njimi zabeležili 14 smrtnih žrtev, lani pa 11. Število umrlih med pešci se je lani glede na leto pred tem prepolovilo, zmanjšuje pa se tudi število hudo poškodovanih. Manj pešcev je prav tako med povzročitelji prometnih nesreč, saj se je njihov delež med povzročitelji s štirih odstotkov leta 2011 do leta 2017 zmanjšal na en odstotek.

Žal je prevečkrat za prometno nesrečo še vedno kriv alkohol, saj se je delež vinjenih voznikov med letoma 2011 in 2017 gibal med 31 in 45 odstotki, največji pa je bil zabeležen pri sopotnikih, voznikih štirikolesnikov in lahkih štirikolesnikov, mopedistih in kolesarjih. Ob tem velja poudariti, da se verjetnost, da bo hudo vinjen voznik povzročil prometno nesrečo, z dveh odstotkov pri popolnoma treznem poveča na osem odstotkov.

Drugi krivec za prometne nesreče je neprilagojena hitrost. Med letoma 2011 in 2017 so bili tako prehitri vozniki krivi za 38–45 odstotkov nesreč s smrtnim izidom, za 32–33 odstotkov nesreč s hudo ranjenimi in 22–24 odstotkov nesreč z laže ranjenimi. Smrtne prometne nesreče s tovrstnim vzrokom so največkrat povzročili vozniki osebnih vozil (64 odstotkov), sledili pa so jim motoristi (23 odstotkov) in ostali. Hitrost je sicer pogosto povezana tudi z vinjenostjo, s povečanjem stopnje alkohola v krvi pa se povečuje tudi število tistih, ki povzročijo nesrečo zaradi napačne strani oziroma smeri vožnje.

Raziskava je pokazala tudi, da je v obdobju 2011–2017 več kot 90 odstotkov ponesrečenih voznikov osebnih vozil in motoristov uporabljalo varnostni pas oziroma čelado, življenje pa je izgubilo kar 85 odstotkov voznikov osebnih avtomobilov, ki niso bili pripeti.

In še nekaj priporočil. Če bi varnostni pas uporabljali vsi vozniki osebnih avtomobilov (ob rezultatih iz 2017), bi rešili do deset dodatnih življenj na leto, če pa bi bili pripeti ali uporabljali čelado vsi potniki, pa bi rešili dodatna štiri življenja. Raziskava se zavzema tudi za popolno prepoved alkohola v krvi voznikov, saj bi lahko s tem delež vinjenih povzročiteljev nesreč zmanjšali na 20 odstotkov in rešili od 10 do 20 življenj na leto.

Tudi dvoodstotno zmanjšanje povprečne hitrosti vozil v prometu, torej, če bi se vsi bolj natančno držali omejitev hitrosti, bi pripomoglo k rešitvi do sedmih življenj na leto, kar bi po priporočilih agencije lahko dosegli s povečanjem kazni za neprilagojeno hitrost. AVP sicer motijo tudi oglasi avtomobilskih proizvajalcev, ki pogosto izpostavljajo prav tiste lastnosti avtomobilov, ki so v prometu najbolj prepovedane in škodljive.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri