Umetna inteligenca bo, kot kaže, izdatno pomagala tudi pisati kazni za prometne prekrške.
Grške oblasti so v Atenah naredile pomemben korak k digitalizaciji prometnega nadzora, pri čemer so v središču mesta zagnale pilotni sistem kamer z umetno inteligenco. Že prvi rezultati so zgovorni: v manj kot tednu dni je sistem na osmih lokacijah zaznal okoli 2.500 hujših prometnih prekrškov, kar razkriva, da se številni vozniki pravil še vedno držijo zelo ohlapno.
Projekt temelji na ideji, da je avtomatiziran nadzor lahko učinkovitejši od klasičnih policijskih patrulj, hkrati pa razbremeni policijo in omogoča stalno spremljanje prometa. Kritiki ob tem opozarjajo, da lahko tako natančen sistem hitro ujame tudi povsem običajne, vsakdanje napake, ki jih v realnem prometu naredi skoraj vsak voznik.
Pametne kamere so zasnovane precej širše od klasičnih radarjev. Poleg prekoračitev hitrosti in vožnje skozi rdečo luč zaznavajo tudi neuporabo varnostnega pasu, telefoniranje med vožnjo ter neupravičeno vožnjo po posebnih prometnih pasovih. Ob kršitvi sistem samodejno shrani posnetek in fotografijo dogodka, voznik pa o globi ni obveščen na cesti, temveč po elektronski poti.
Posebej izstopajo rezultati na eni glavnih vpadnic proti Pireju, kjer je ena sama kamera v štirih dneh zabeležila več kot tisoč kršitev. Tudi druga prometno obremenjena križišča niso bistveno boljša, kar potrjuje, da problem ni vezan le na eno prometnico ali del mesta, temveč gre za širši vzorec obnašanja v mestnem prometu.
Kaznovalna politika je stroga. Za uporabo mobilnega telefona ali vožnjo brez pripetega pasu je predpisana globa 350 evrov, prekoračitve hitrosti pa se kaznujejo z zneski od 150 do 750 evrov. Ob takšnih številkah ni presenetljivo, da analize kažejo, da bi lahko posamezna kamera v zelo kratkem času ustvarila izjemno visoke prihodke, kar sproža razprave o tem, ali gre predvsem za varnost ali tudi za finančni interes države.
Čeprav je projekt za zdaj omejen na nekaj lokacij, ima država z njim večje načrte. V prihodnjih letih naj bi po vsej Grčiji postavili do 2.000 stacionarnih kamer, dodatno pa še 500 mobilnih sistemov, namenjenih predvsem nadzoru rumenih pasov za javni promet. Cilj naj bi bil zmanjšanje števila nesreč in večja disciplina v prometu.
Minister za digitalno upravljanje Dimitris Papastergiou ob tem poudarja, da ne gre za represijo, temveč za poskus izboljšanja prometne varnosti s sodobnimi orodji. Po njegovih besedah mora biti nadzor enak za vse in prilagojen času, v katerem živimo.
Podobne rešitve sicer že uporabljajo v številnih državah po svetu, od Evrope do Azije in ZDA, kar kaže, da umetna inteligenca postaja stalnica tudi na cestah. Vprašanje pa ostaja, ali bodo kamere dolgoročno res spremenile navade voznikov ali pa bodo predvsem opomnik, da je promet vse bolj pod stalnim digitalnim nadzorom.
