Hrvaška bo očitno postala pilotni projekt za nov sistem cestninjenja, ki naj bi se postopoma uvedel po vsej Evropi. Kaj torej prinaša?
Vsi, ki se občasno zapeljemo k južnim sosedom na dopust, pogosto tarnamo nad gnečo, ki predvsem v poletnih mesecih nastane na hrvaških cestninskih postajah. Ta gneča se bo, predvidoma, leta 2026 končala. Cestninske postaje bodo izginile, z njimi pa tudi zastoji. Ampak ...
Če ste na tem mestu pričakovali omembo vinjete, ste se zmotili. Čeprav si večina Hrvatov želi 'slovenskega' sistema cestninjenja, pa gre Hrvaška v smeri plačila po dejansko prevoženem kilometru – to, kar se je pred leti napovedovalo tudi pri nas.
Za isto ceno brez zastojev?
Hrvaška je razpis sicer že objavila pred časom in tudi izbrala izvajalca. To je češko-slovaška naveza SkyToll in TollNet, ki je oddala ponudbo za 79,9 milijona evrov, kar je skoraj 10 milijonov manj od druge najnižje ponudbe avstrijskega Kapscha in hrvaškega Spinne Traffica.
Na izbor sta se slednja tudi pritožila, in sicer v treh točkah razpisa, najbolj kritična točka, zaradi katere bi jim lahko s tožbo tudi uspelo, pa je, da izbrana ponudnika nimata referenc za namestitev podobnih sistemov. Kar je bilo kot pogoj navedeno v razpisu.
In čeprav je bilo načrtovano, da bi sistem zaživel že prihodnje leto, je najbolj verjeten termin uvedbe novega načina cestninjenja prva četrtina leta 2026. Če bi se s pritožbami stvar še bolj zakomplicirala, se bo tudi ta datum zagotovo še premaknil v prihodnost.
Hrvati niso zadovoljni ...
Čeprav se cenovno pot po hrvaških avtocestah ne bo bistveno spremenila, Hrvati s spremembo niso zadovoljni. Obetali so si namreč implementacijo vinjetnega sistema, kot ga poznamo v Sloveniji, pa tudi v Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in v Švici. In če je obračun po kilometru bolj pravičen do vseh uporabnikov, vinjetni sistem ščiti predvsem tiste, ki se po avtocestah vozijo največ – to pa so seveda domačini.
Zakaj tak sistem ni optimalen?
Hrvaška je torej očitno pilotni projekt Evropske unije, ki namerava na tovrsten sistem spraviti skoraj celotno staro celino. Kako in kdaj se bo (če se bo) širilo naprej, še ni znano, je pa jasno, da bomo v tem primeru na slabšem lokalni prebivalci držav, kjer se je vinjetni sistem že dodobra prijel.
Sistem je namreč pošten in ugoden za tranzitne potnike in dopustnike, ki jih je na Hrvaškem ogromno, domačine pa bo najbrž postopoma izrinil z avtocest. To pa pomeni gnečo na lokalnih in regionalnih cestah in glede na podatke o nesrečah tudi povečanje števila prometnih nesreč, saj avtoceste še vedno veljajo za najbolj varne (glede na število avtomobilov, ki vozijo po njih). Ali torej pravičnost plačevanja upraviči povečano tveganje na drugih področjih, večjo gnečo na regionalkah, daljši potovalni čas ...?
Sklepati je mogoče, da države EU tega ne bodo mirno gledale. Najprej je za pričakovati, če se bo tak sistem širil na celotno Evropo, da bodo v zrak skočili Madžari. Tiho zagotovo ne bodo niti Čehi, svoje pa bodo najbrž dodali tudi Avstrijci. Težko predstavljivo je, da bi tiho ostali Nemci, ki zdaj ne plačujejo nič, vseeno pa bo najbrž Švicarjem.
Sistem cestninjenja, ki se obeta na Hrvaškem, je za Slovence dobrodošel, saj ob praktično nespremenjenih cestninah ukinja zastoje na cestninskih postajah, a ob dejstvu, da za njim stoji EU, se ga lahko (dolgoročno) na neki način 'bojimo' vsi ...
Preberite še: