Po več desetletjih načrtovanja je italijanska vlada odobrila gradnjo mostu čez Mesinsko ožino, ki bo povezal otok Sicilijo s celinsko Italijo.
Gre za ambiciozen infrastrukturni projekt, katerega vrednost znaša 13,5 milijarde evrov. Po načrtih bo najdaljši viseči most na svetu, z razponom 3,3 kilometra in predvidenim zaključkom do leta 2032.
Most bo opremljen z dvema železniškima progama na sredini ter po tremi prometnimi pasovi na vsaki strani, kar pomeni znatno izboljšanje prometne povezanosti in pretočnosti med Sicilijo in celino. Francoska tiskovna agencija AFPporoča, da bo razpon mostu postavil nov svetovni rekord.
Kot je sporočil italijanski podpredsednik vlade in minister za promet Matteo Salvini, bo projekt poleg mostu vključeval tudi 40 kilometrov novih cestnih in železniških povezav, tri železniške postaje in poslovno središče v Kalabriji. Gradnja se bo predvidoma začela septembra ali oktobra.
Vlada v Rimu pričakuje, da bo projekt spodbudil gospodarsko rast in odprl več deset tisoč delovnih mest v dveh gospodarsko šibkejših regijah – na Siciliji in v Kalabriji.
Kljub pozitivnim napovedim pa projekt ne poteka brez nasprotovanj. Lokalni prebivalci in okoljevarstveniki opozarjajo na morebitne okoljske vplive in visoke stroške, skeptiki pa poudarjajo, da ima Italija dolgo zgodovino nedokončanih javnih projektov.
Prvi načrti za most so sicer nastali že pred več kot 50 leti, izvajalec projekta pa ostaja konsorcij Eurolink, ki ga vodi italijanska skupina Webuild. Konzorcij je bil izbran že leta 2006, a so projekt zaradi evrske finančne krize začasno ustavili.
Zanimivost trenutnega ponovnega zagona je tudi namera italijanske vlade, da stroške gradnje uvrsti med obrambne izdatke, saj naj bi most zaradi prisotnosti Natovega oporišča na Siciliji spadal pod infrastrukturno področje obrambne varnosti. Države članice Nata so se namreč zavezale, da bodo obrambne izdatke povečale, pri čemer se lahko 1,5 odstotka BDP porabi tudi za kibernetsko varnost in infrastrukturo.
