Primerjava deležev električnih vozil v Sloveniji in EU kaže, da Slovenija na tem področju še zaostaja, a ima še vedno možnosti, da nadoknadi zamujeno in postane vzor trajnostne mobilnosti.
Slovenija si je leta 2018 zadala zelo ambiciozen cilj, da postane referenčna država zelene mobilnosti. Predstavniki slovenske države, gospodarstva in evropske komisije so se strinjali, da ima Slovenija dobre možnosti, da z odločnimi ukrepi na področju elektrifikacije osebnega motornega prometa postane vzor ostalim državam EU.
Elektrifikacija prometa je brez dvoma nujna, saj vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem proizvajajo izpušne pline, ki obremenjujejo okolje, še pomembnejši pa je vpliv emisij iz prometa na zdravje ljudi. Nacionalni inštitut za javno zdravje je ugotovil, da je v Sloveniji najpomembnejši zdravstveni problem povezan z onesnaženjem okolja – gre za onesnaženje zraka. V Evropi vsako leto od 40.000 do 130.000 ljudi umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, ki ga povzroča promet. Raziskava v Franciji, Švici in Avstriji, ki jo navaja NIJZ, je celo ugotovila, da šest odstotkov vseh smrti na leto lahko pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zraku, kar je dvakrat več, kot je žrtev prometnih nesreč! Vse države EU zato poskušajo zmanjšati emisije iz prometa z uporabo alternativnih goriv.
Slovenija je v ta namen sprejela več strateških dokumentov, trenutno pa je v sprejemanju tudi Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050, ki bo določila, kako bo Slovenija do leta 2050 svoje neto emisije toplogrednih plinov znižala na nič, kot predvideva Evropski zeleni dogovor. To bo še posebno zahtevno na področju prometa, saj je promet na žalost edini sektor, v katerem se emisije ne zmanjšujejo. Prav nasprotno, v primerjavi z letom 2005 so se povečale kar za 32 odstotkov. S tem je promet postal najbolj problematičen sektor, saj prispeva kar tretjino vseh emisij toplogrednih plinov, hkrati pa to tudi pomeni, da Slovenija v teh prizadevanjih ne more biti uspešna, če se ne bo nekaj na področju prometa močno spremenilo.
Obetavna strategija, šepajoča izvedba
V strategiji za alternativna goriva Slovenija stavi predvsem na električna vozila. Do leta 2030 bi moralo po slovenskih cestah voziti 130.000 baterijskih električnih vozil in 70.000 priključnih hibridov. Cilji za leto 2020 so seveda precej nižji, a žal tudi teh Slovenija ni uresničila. Namesto načrtovanih 5311 baterijskih električnih vozil jih je bilo v Sloveniji le 3678, torej 31 odstotkov manj. Še večja razlika med cilji in dejanskim stanjem je pri priključnih hibridih. Namesto 6033 jih je samo 944, kar je kar 84 odstotkov manj, kot bi bilo potrebno.
Največji delež priključnih hibridov med vsemi novoregistriranimi vozili so imeli v letu 2020 v severnih državah Evrope, kot so Norveška, Švedska, Islandija, Finska in Danska. Na Norveškem in Švedskem je priključni hibrid že vsako peto novo vozilo. Najmanjši delež priključnih hibridov so imeli v Romuniji, Litvi in na Cipru, kjer jih skoraj ni. Evropsko povprečje znaša štiri odstotke, Slovenija pa je z 0,4-odstotnim deležem daleč pod evropskim povprečjem.
Tudi pri baterijskih električnih vozilih (BEV) je sever Evrope daleč pred ostalimi državami. Na Norveškem je kar polovico novih vozil baterijsko električnih. Najnižje deleže pa so imeli Ciper, Poljska, Češka in Litva. V Sloveniji je bilo vozil BEV 2,7 odstotka vseh novih vozil, kar je prav tako pod evropskim povprečjem, ki je znašalo 4,1 odstotka.
Slovenija torej še ni referenčna država zelene mobilnosti, a ima kljub tem zaostankom še vedno vse možnosti, da naredi napredek pri električni mobilnosti in postane vzor drugim državam EU. Raziskava, izvedena v okviru tekmovanja mladih raziskovalcev Slovenije, je pokazala, da na delež električnih vozil v državah EU najbolj vplivata kupna moč in dostopnost polnilne infrastrukture.
Države z višjim BDP so zato zagotovo v prednosti, a to ne pomeni, da tudi države s podpovprečnim BDP ne morejo učinkovito spodbujati električne mobilnosti. Na kupno moč v povezavi z električnimi vozili države lahko vplivajo predvsem s subvencijami in davčnimi ugodnostmi za kupce električnih vozil. Še pomembneje pa je, da države pravočasno poskrbijo za zadostno polnilno infrastrukturo, ki se mora z naraščanjem števila električnih vozil ves čas razvijati in biti korak pred številom električnih vozil.
Kako je v Sloveniji z vzpodbudami?
Slovenija spodbuja nakup električnih vozil s subvencijami Eko sklada, ki pa glede na nedoseganje zastavljenih ciljev očitno ne zadostujejo. Nujno bi bilo prenoviti sistem subvencioniranja in razmisliti o ponovni uvedbi subvencij za priključne hibride, pri katerih Slovenija najbolj zaostaja za svojimi cilji. Subvencije morajo biti dovolj visoke in predvsem predvidljive. Nenadne spremembe višine subvencij in pravil subvencioniranja namreč vnašajo negotovost pri kupcih in ne pomagajo pri razvoju električne mobilnosti, zato morajo biti napovedane vnaprej.
Na davčnem področju Slovenija spodbuja uporabo električnih vozil z znižanjem obdavčitve zasebne uporabe službenih električnih vozil, v pripravi pa je tudi paket treh davčnih zakonov z dodatnimi spodbudami za električno mobilnost (odprava bonitete za zasebno uporabo službenih električnih vozil, uveljavljanje vstopnega davka za električna vozila in posebne davčne olajšave za vlaganja v zeleno preobrazbo), tako da je v tem pogledu Slovenija na dobri poti.
Tudi pri javni polnilni infrastrukturi je v Sloveniji stanje za zdaj zadovoljivo, a zgolj zato, ker na naših cestah še ni toliko vozil, kot je bilo predvideno. Na tem področju bodo v prihodnjih letih potrebna intenzivna vlaganja.
Na razvoj električne mobilnosti v Sloveniji bi lahko pozitivno vplival tudi način poselitve. Razpršena poselitev, značilna za Slovenijo, je sicer zelo neugodna za razvoj javnega prometa, a je hkrati idealna za razvoj električnega osebnega prometa. V primerjavi z drugimi državami EU v Sloveniji bistveno več ljudi živi v samostojni hiši (66 odstotkov v primerjavi s 33, kot po podatkih Eurostata znaša evropsko povprečje), zato si ljudje laže uredijo domačo polnilnico, lahko pa se odločijo tudi za postavitev lastne sončne elektrarne. Dodatna prednost Slovenije je tudi njena majhnost, saj so v Sloveniji dnevne vožnje večine ljudi relativno kratke, zato doseg električnega avtomobila zadostuje za večino potreb.
V naslednjih letih bomo priča res velikim premikom na področju prometa v celotni Evropski uniji. Z resnim pristopom in takojšnjimi odločnimi ukrepi Slovenija zagotovo lahko prevzame pobudo na tem področju. To bi prineslo številne nove priložnosti našemu gospodarstvu, pomembno pa bi tudi prispevalo k boljši kakovosti življenja v Sloveniji.
esedilo: Paskal Ažman
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel