Pot med Azijo in Evropo je mogoče skrajšati za deset dni. To so z uspešno preizkusno plovbo dokazali Južnokorejci, ki so namesto ustaljene poti skozi Sueški prekop izbrali precej manj običajno povezavo. Toda nova bližnjica ima tudi svojo temno plat.
Svetovni ladijski promet se zaradi vojne na Bližnjem vzhodu sooča z velikimi težavami, zato ladjarji vse bolj iščejo načine, kako se izogniti nevarnim območjem. Južna Koreja je šla pri tem nekoliko dlje in kontejnersko ladjo poslala na pot, ki bi lahko v prihodnosti spremenila način prevoza blaga med Azijo in Evropo.
Namesto skozi Sueški prekop je ladja PanStar Acro proti Evropi odplula čez Arktiko. Preizkus se je izkazal za uspešnega, saj se je ladja po obisku treh evropskih pristanišč varno vrnila v južnokorejski Busan.
Na pot se je odpravila 22. avgusta, med evropskimi postanki pa obiskala Felixstowe v Veliki Britaniji, Rotterdam na Nizozemskem in Gdansk na Poljskem. Tudi za vrnitev domov je uporabila severno morsko pot, ki vodi vzdolž ruske arktične obale.
Deset dni razlike ni zanemarljivih
Za ladjarje, ki vsak dan prevažajo ogromne količine blaga, je čas eden ključnih dejavnikov. In prav tu se skriva največja prednost arktične povezave.
Po besedah južnokorejskega predsednika Lee Jae-Myunga je ladja za pot v eno smer potrebovala približno deset dni manj, kot bi jih porabila na običajni poti skozi Sueški prekop.
Prihranek bi lahko pomenil hitrejše dobave in manj časa, ki ga ladje preživijo na morju. Vendar krajša razdalja še ne pomeni nujno tudi cenejšega prevoza.
Južnokorejske oblasti so zato preizkus izkoristile tudi za zbiranje podatkov o plovbi v polarnih vodah. Posadka je pridobila izkušnje z razmerami, ki se precej razlikujejo od tistih na običajnih trgovskih poteh.
Bližnjica, ki ni za vsakogar
Če bi bila plovba čez Arktiko tako preprosta, bi jo ladjarji verjetno že množično uporabljali. Toda severna morska pot ima precejšnjo pomanjkljivost: večji del leta jo omejuje morski led.
Razmere so najugodnejše poleti in zgodaj jeseni, ko se ledena odeja umakne. Kljub temu ostajajo vremenske razmere nepredvidljive, na posameznih odsekih pa je še vedno potrebna pomoč ledolomilcev.
Težava je tudi geografija. Ker pot poteka ob ruski obali, bi lahko njena širša uporaba ladjarjem prinesla dodatne zaplete zaradi sankcij proti Rusiji.
Povsem drugo vprašanje pa je vpliv na okolje. Arktika je eno najobčutljivejših območij na planetu, povečan ladijski promet pa bi lahko dodatno obremenil tamkajšnji ekosistem. Okoljevarstveniki opozarjajo predvsem na onesnaževanje, nevarnost nesreč in vpliv ladijskega prometa na morski led.
Nekateri največji svetovni ladjarji zato nad arktično bližnjico niso navdušeni. Družbe MSC, CMA CGM in Hapag-Lloyd so se po poročanju AFP že zavezale, da se bodo tem potem izogibale zaradi okoljskih pomislekov.
Južnokorejski preizkus je sicer potrdil, da je mogoče pot med Azijo in Evropo občutno skrajšati. Toda od ene uspešne plovbe do rednega tovornega prometa je še dolga pot. Predvsem bo treba ugotoviti, ali desetdnevni prihranek odtehta tveganja, ki jih prinaša plovba skozi Arktiko.
