Na njenem krovu so tudi rabljeni avtomobili, toda južnokorejska ladja je precej bolj zanimiva zaradi nečesa povsem drugega.
Južnokorejska kontejnerska ladja je v soboto zvečer odplula proti Evropi prek Arktike, da bi preizkusila, ali je pot komercialno izvedljiva. Južna Koreja je tako poleg Rusije in Kitajske še ena od držav, ki se zanima za alternativno ladijsko pot med Azijo in staro celino. Pot prek Arktike je bistveno krajša od tiste prek Indijskega oceana.
PanStar Acro je v soboto zvečer zapustila južnokorejsko pristaniško mesto Busan in naj bi okoli 30. avgusta vstopila na severno morsko pot ter okoli 7. septembra prečkala arktične vode, je sporočilo ministrstvo za oceane in ribištvo v Seulu.
Ladja, ki prevaža kemične izdelke in rabljene avtomobile, naj bi med drugim pristala v pristanišču Felixstowe v Združenem Kraljestvu, v nizozemskem Rotterdamu in poljskem Gdansku.
Potovanje, vključno s povratkom v Busan, naj bi trajalo približno 45 dni, kar bi bilo bistveno hitreje kot tradicionalna pot v Evropo prek Indijskega oceana, Rdečega morja in Sueškega prekopa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
S to preizkusno plovbo želi južnokorejska vlada ugotoviti, ali se severovzhodna pot lahko uporablja za komercialni ladijski promet. Med drugim bodo zbirali podatke o trajanju plovbe, porabi goriva in obratovalnih stroških.
Seul si prizadeva vzpostaviti arktični prehod kot novo dolgoročno trgovsko pot in razviti Busan v mednarodno logistično središče.
Globalno iskanje alternativnih trgovskih poti se je dodatno okrepilo po začetku ameriške vojne proti Iranu in znatnih omejitvah ladijskega prometa skozi Hormuško ožino, ki ostaja v pretežni meri zaprta.
Okoljevarstvene skupine medtem opozarjajo, da bi lahko povečana uporaba poti prek Arktike pospešila taljenje polarnega ledu in porušila krhke ekosisteme.
