V Triglav Labu potekala razprava o zdravstvenih tveganjih slovenskih menedžerjev

»Kaj pa, če se nam zgodi … najhujše?« je bilo vodilno vprašanje razprave ...

Le nekaj dni po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija opozorila na izgorelost kot sindrom kroničnega stresa na delovnem mestu, so znani slovenski menedžerji in vrhunski strokovnjaki brez olepševanja spregovorili o preobremenjenosti, stresu, izgorelosti ter tudi o fizičnih in psiholoških dejavnikih, sprožilcih, simptomih in posledicah resnih zdravstvenih težav menedžerjev.

Na dogodku so tako odkrito spregovorili tisti, ki so se že spoprijeli z najzahtevnejšimi zdravstvenimi in osebnimi preizkušnjami, ter vrhunski strokovnjaki, ki se v svojem poklicnem življenju ukvarjajo z raziskovanjem in reševanjem tovrstnih življenjskih težav. Pogovor je vodila novinarka in voditeljica Marjeta Klemenc, ki je tudi sama pred leti doživela možgansko kap.

Udeležencem je nekaj uvodnih ugotovitev o zdravju slovenskih menedžerjev predstavila prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki spremlja in raziskuje področje poklicnih bolezni. V primerjavi s povprečjem odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov, ki je med zaposlenimi v Sloveniji 4–5 odstotkov, to med menedžerji ocenjuje na 1–2 odstotka, kar je po mnenju strokovnjakinje predvsem odraz prezentizma, saj menedžerji na delo hodijo bolni.

Ženske menedžerke obolevajo pogosteje

Ena od maloštevilnih raziskav o oceni zdravja slovenskih menedžerjev iz leta 2005 je po besedah dr. Metode Dodič Fikfak tudi pokazala, da se jih skoraj četrtina počuti slabo, kar ena tretjina pa jih skoraj nič ali zelo malo časa posveča lastnemu zdravju in dobremu počutju. »Ženske menedžerke obolevajo pogosteje kot moški menedžerji, tveganja pa so pri obeh spolih povezana s slabimi navadami, denimo cigaretami in alkoholom,« je dodala strokovnjakinja. Še posebej je zdravstvenim tveganjem izpostavljen srednji menedžment, ki je ukleščen med pritiske nadrejenih in vodenje podrejenih, to pa je še izrazitejše v kriznih časih.

»Meni se to ne more zgoditi« ali ko udari katastrofa

Zbrani govorniki so se strinjali, da je miselnost »meni se to že ne more zgoditi« eden izmed glavnih vzrokov, da menedžerji premalo pozornosti posvečajo skrbi zase. Anekdot o tem, kako ignoriranje signalov, ki nam jih pošilja telo, vodi do hudih zdravstvenih težav, ni manjkalo. »Bil sem sredi vodenja sanacije Steklarne Rogaška, ko mi je telo pričelo sporočati, da nekaj ni v redu, vendar mu nisem prisluhnil. Nato pa se nekega dne ob prihodu domov nisem mogel spomniti imena lastnega sina. Takrat sem potem le šel k zdravniku,« je zbranim svoje izkušnje zaupal Robert Ličen, coach, mentor, ustanovitelj Podjetniškega centra Pegasus, ki se je spoprijel z izgorelostjo.

Nenadoma pa se je zrušilo tudi življenje mladega in uspešnega menedžerja Nejca Kunsta, naslednika družinskega podjetja Kunst 1966: »Vodenje družinskega hotela sem prevzel pri 24 letih, ko psihofizično nisem bil pripravljen na takšne obremenitve. Čez noč sem izgubil motorične sposobnosti, nisem mogel več hoditi, skrbeti zase in sem bil kar dve leti na bolniškem dopustu.«

Nekdanja plavalka Sara Isaković, zdaj športna psihologinja, ki pomaga graditi psihološko odpornost športnikov, podjetnikov, glasbenikov, pilotov, je potegnila vzporednice z lastnimi izkušnjami iz vrhunskega športa: »Zdi se ti, da imaš moč, si zmožen vsega, trenirati vsak dan toliko in toliko ur, nekega dne pa si moraš priznati, da tega ne zmoreš več, kar je zelo težko. Vsi pa čakamo do zadnjega.«

Lastnosti menedžerjev, ki vodijo v zdravstvene težave

Doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo, je pojasnil, da sta za tipično osebnostno strukturo menedžerjev značilni pripravljenost na žrtvovanje in izrazita ciljna usmerjenost, ki je lahko pozitivna za premagovanje ovir, obenem pa pomeni, da si menedžerji težje vzamejo čas zase. Posledice so stres, preobremenjenost, izgorelost in druge katastrofalne zdravstvene težave.

Dr. Hrvoje Reschner, zdravnik kardiolog in specialist invazivne in interventne kardiologije ter vodja interventne kardiologije v Splošni bolnišnici Izola, zdaj direktor Zdravstvenega zavoda Reschner, ki je tudi sam doživel srčno kap, pa je dodal, da je pomembno ločiti med izzivi oziroma pozitivnim stresom na eni strani in negativnim stresom, zaradi katerega lahko zbolimo, na drugi strani. Z njim se je strinjal prof. dr. Marko Noč, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana in mednarodna avtoriteta na področju kardiologije, ki je tako orisal svojo tehniko za spopadanje s stresom: »Negativni stres je tisti, ki mori posameznika. Treba je ugotoviti, kaj je tvoj problem in kaj ni tvoj problem, pozitivni stres obdržati, ker te dela boljšega, negativni stres pa uvrstiti v kategorijo 'se ne obremenjujem.«

Preventiva ali gašenje po požaru?

Sogovorniki so se strinjali, da je ena izmed ključnih rešitev preventivna sprememba življenjskega sloga, a je (žal) v realnosti veliko pogostejša uvedba korenitih sprememb, potem ko je življenje že ogroženo. Tako so se srečno končale tudi zgodbe gostov, ki so delili nekaj svojih ukrepov v poklicnem in zasebnem življenju. »Po 18. uri ne prebiram e-sporočil. Ljudje se temu čudijo, češ, kaj pa, če bom zamudil kakšno pomembno stvar. Če je dobra novica, me bo razveselila zjutraj, če je slaba, pa mi vsaj ne bo pokvarila noči. Odreagiral pa bom tako ali tako naslednje jutro,« je svoje novo življenjsko pravilo orisal Robert Ličen. Z njim se je strinjala Maja Golob, direktorica podjetja Spago, uspešna podjetnica, predavateljica in avtorica knjižne uspešnice Ne čakaj na vikend, v kateri je opisala svojo pot z roba izgorelosti. Po srečanju s to zdravstveno težavo si je v zasebnem življenju najprej razjasnila odgovor na vprašanje, kaj si želi, v poslovnem pa se je izločila iz operativnih aktivnosti v svojem podjetju: »Začneš postavljati meje sebi in drugim – naročnikom, sodelavcem ... Od teh mej ne odstopam.«

Potreben je torej marsikateri premik v menedžerjevi glavi, kot je slikovito opisal tudi Robert Ličen: »Če kdo misli, da je nezamenljiv, naj da prst v kozarec vode, ga odmakne in pogleda, kakšna luknja je ostala za njim.« Le doma zares manjkaš in te pogrešajo, se je strinjal tudi dr. Hrvoje Reschner.

Eden od najpomembnejših zaključkov pogovora je bil, da bi se menedžerji morali med seboj več pogovarjati o svojem zdravju, saj se različne težave dogajajo marsikomu. Potrebo po preventivi in detabuizaciji stisk menedžerjev je poudarila dr. Metoda Dodič Fikfak: »Treba je govoriti o stiskah. Če se o tem, da vas je strah, da niste kos situaciji, ste v grozljivi stiski, ne bo nikoli vedelo, boste zbolevali. Ne čakajte na hude težave!«