Način, kako pritiskate na stopalko za plin, morda ne odloča le o trenutni porabi električnega avtomobila, temveč lahko precej globlje poseže v življenjsko dobo njegovega najdražjega sestavnega dela.
Agresivna vožnja električnega avtomobila lahko občutno pospeši degradacijo njegove baterije, kaže nova raziskava znanstvenikov z univerze Shanghai Dianji na Kitajskem. Razlika nikakor ni zanemarljiva: najagresivnejši slog vožnje bi lahko povzročil približno 2,5-krat večjo izgubo zmogljivosti baterije kot umirjena, varčna vožnja.
"Ta rezultat kaže, da je optimiziranje načina vožnje učinkovit način za blaženje staranja pogonskih baterij in podaljševanje njihove življenjske dobe," so zapisali raziskovalci, katerih ugotovitve so bile objavljene v znanstveni reviji Scientific Reports.
Vprašanje postaja z rastjo prodaje električnih avtomobilov vse pomembnejše. Litij-ionska baterija namreč po določenem številu polnjenj ne preneha delovati čez noč, temveč postopoma izgublja sposobnost shranjevanja energije. Baterija, ki je kot nova ponujala 100 odstotkov uporabne zmogljivosti, lahko tako čez čas ohrani le še 80 odstotkov.
Za voznika to najprej pomeni krajši doseg z enim polnjenjem, degradacija pa lahko vpliva tudi na zmogljivost avtomobila in njegovo vrednost ob nadaljnji prodaji. Baterijo je sicer mogoče zamenjati, vendar je strošek lahko izjemno visok. Po ocenah lahko baterija predstavlja približno četrtino celotne maloprodajne cene električnega avtomobila.
Leto dni spremljali 15 električnih avtomobilov
Določena stopnja staranja baterije je neizogibna, saj nanjo vplivata tako čas kot uporaba. Raziskovalci Hao Cheng, Zhongwei Gu in Wangqiang Gao so ob tem želeli ugotoviti, koliko lahko k temu prispeva voznik sam.
Analizirali so podatke 15 električnih avtomobilov, ki so jih v realnih prometnih razmerah v kitajskem mestu Guangzhou spremljali vse leto 2022. Vozila so se uporabljala v običajnem mestnem, primestnem in avtocestnem prometu, podatke o njihovem delovanju pa so beležili vsakih deset sekund.
Podatke so nato razdelili na 60-sekundne intervale ter analizirali hitrost vozila, električni tok baterije, stanje napolnjenosti, napetost in temperaturo. Na tej podlagi so določili pet različnih kategorij načina vožnje. Pri razvrščanju so bili ključni hitrost, tok in stanje napolnjenosti baterije, saj so raziskovalcem pomagali ugotoviti, kako gladko oziroma agresivno voznik pospešuje in upočasnjuje ter kako intenzivno uporablja avtomobil.
Na enem koncu lestvice je bila varčna oziroma eko vožnja, na drugem pa najagresivnejši način, pri katerem je prihajalo do zelo velikih zahtev po energiji iz baterije, denimo ob ponavljajočih se zahtevah po visokem navoru pri razmeroma nizkih hitrostih.
Agresivna vožnja je baterijo obremenila tudi 18-krat bolj
Raziskovalci niso želeli zgolj poiskati povezave med močnim pospeševanjem in staranjem baterije. Razvili so model strojnega učenja, s katerim so poskušali vpliv vedenja voznika ločiti od drugih dejavnikov, ki prav tako vplivajo na degradacijo baterije, predvsem začetnega stanja napolnjenosti, temperature in časa, ki ga je vozilo preživelo v mirovanju.
V najbolj skrajnih primerih je najagresivnejši način vožnje povzročil kar 18,4-krat večjo trenutno obremenitev, povezano s staranjem baterije, kot varčna vožnja.
Toda ta podatek še ne pomeni, da bi se baterija dolgoročno obrabljala 18,4-krat hitreje. Šlo je za trenutno obremenitev, zato so raziskovalci za oceno dolgoročnih posledic značilnosti posameznih načinov vožnje vnesli še v model staranja baterije. Nato so izračunali, kaj bi se z njeno zmogljivostjo lahko zgodilo po 1000 ciklih polnjenja in praznjenja.
21,15 odstotka proti 53,22 odstotka
Rezultat je pokazal ogromno razliko. Pri varčni vožnji naj bi baterija po 1000 ciklih izgubila 21,15 odstotka največje zmogljivosti. Pri najagresivnejšem načinu vožnje pa je model predvidel izgubo kar 53,22 odstotka. Ključni razlog so bila močna pospeševanja in upočasnjevanja ter velike zahteve po električni energiji iz baterije.
Pri izrazito agresivnem načinu vožnje je povprečni tok znašal 66,02 ampera, medtem ko je pri varčni vožnji znašal le 20,56 ampera. Večje električne obremenitve tako pomenijo tudi intenzivnejše pogoje, v katerih mora delovati baterija.
Pri rezultatih pa je potrebna pomembna previdnost. Raziskovalci baterij posameznih skupin niso dejansko spremljali skozi vseh 1000 ciklov polnjenja in praznjenja. Končna stopnja degradacije 21,15 oziroma 53,22 odstotka je rezultat modeliranja in ne neposredno izmerjena dolgoročna obraba teh vozil. Kljub temu različni deli analize po navedbah raziskovalcev kažejo v isto smer: bolj ko voznik obremenjuje baterijo, hitreje se ta stara.
Za lastnike električnih avtomobilov je sporočilo raziskave zato precej preprosto. Umirjeno pospeševanje ni koristno zgolj zaradi manjše porabe in večjega dosega. Če ugotovitve držijo tudi na dolgi rok, bi nekoliko nežnejša noga na stopalki za plin lahko pomagala podaljšati življenjsko dobo dela avtomobila, katerega zamenjavo si želi plačati le malokateri lastnik.
