Kitajska je začrtala novo smer razvoja svoje avtomobilske industrije do konca desetletja. Leta 2030 naj bi električni in hibridni avtomobili predstavljali 70 odstotkov prodaje novih osebnih vozil. Na prvi pogled ambiciozna številka je v resnici precej manj oddaljena, kot se zdi.
Avgusta je namreč delež tako imenovanih vozil na nove vire energije na Kitajskem dosegel že 65 odstotkov. V to kategorijo sodijo predvsem baterijski električni avtomobili in priključni hibridi. Če se bo sedanja rast nadaljevala, bi lahko 70-odstotno mejo presegli precej pred letom 2030.
Da Kitajska svoje cilje na področju elektrifikacije postavlja precej konservativno, kaže tudi prejšnji načrt. Za leto 2025 so predvideli 20-odstotni delež elektrificiranih avtomobilov, a je ta že lani dosegel 54 odstotkov.
Naslednji na vrsti so tovornjaki
Peking elektrifikacije ne namerava omejiti na osebne avtomobile. Do konca desetletja želi 40-odstotni delež električnih vozil doseči tudi pri prodaji novih gospodarskih vozil.
Še precej širši cilj pa je krepitev kitajske avtomobilske industrije na svetovnem trgu. Oblasti želijo med desetimi največjimi avtomobilskimi proizvajalci videti več domačih podjetij, Kitajska pa želi imeti več besede tudi pri določanju globalnih tehničnih standardov.
Temelji za to že obstajajo. BYD, SAIC in Geely so se prebili med največje avtomobilske skupine na svetu, čeprav po skupnem obsegu prodaje največji kitajski igralci še vedno zaostajajo za Toyoto, Volkswagnom in Hyundaijem.
Manj proizvajalcev, močnejši preživeli
Toda za visokimi deleži električnih avtomobilov se skriva precej manj prijetna slika. Kitajski avtomobilski trg je letos v prvih osmih mesecih zabeležil 21-odstotni padec prodaje. Dolgotrajna cenovna vojna med znamkami je močno pritisnila na dobičke, ogromne proizvodne zmogljivosti pa pomenijo, da prostora za vse proizvajalce preprosto ni.
Prav zato novi načrt govori tudi o konsolidaciji. Kitajske oblasti želijo spodbuditi prestrukturiranje industrije, povezovanje podjetij in postopni umik proizvajalcev, ki dolgoročno niso sposobni preživeti. To bi lahko v prihodnjih letih precej zmanjšalo število avtomobilskih znamk na največjem avtomobilskem trgu na svetu.
Hkrati država zaostruje pravila. V zadnjem obdobju je uvedla vrsto novih zahtev na področju baterij, sistemov za pomoč vozniku in celo zasnove vratnih kljuk. Cenovna tekma namreč ni prinesla le cenejših avtomobilov, ampak tudi pomisleke glede varnosti in kakovosti.
Načrt tudi za avtomobile brez voznika
Drugo veliko področje je avtonomna vožnja. Tokrat Kitajska zanjo ni določila konkretnega odstotka ali števila vozil, želi pa tehnologijo do leta 2030 spraviti v precej širšo uporabo.
To je zanimiv preobrat po letošnjih zapletih z robotaksiji. Po težavah Baidujevih avtonomnih vozil v Wuhanu so oblasti za nekaj mesecev ustavile izdajo novih dovoljenj, zdaj pa državni načrt znova jasno kaže, da od razvoja tehnologije ne nameravajo odstopiti.
Veliko pozornosti bo namenjene tudi baterijam. Med drugim želijo Kitajci določiti standarde za nove kemijske sestave, vključno s polprevodniškimi baterijami, ter izboljšati pridobivanje litija, niklja in kobalta iz izrabljenih baterij.
Kitajska torej nima več težave s tem, kako električne avtomobile spraviti med kupce. Precej večji izziv postaja, kako urediti industrijo, ki je v nekaj letih zrasla tako hitro, da je danes proizvajalcev in proizvodnih zmogljivosti več, kot jih trg lahko prenese.
