Gre za drugi največji mesečni uvoz v zgodovini, obakrat pa je bil razlog za to dokaj podoben.
Proizvajalci avtomobilov iz največjega azijskega gospodarstva so v prejšnjem mesecu v 27 članic EU poslali 60.517 električnih vozil, kar je 61 odstotkov več kot lani, kažejo carinski podatki.
Prejšnji vrhunec izvoza je bil oktobra 2023, ko je Evropska komisija napovedala začetek preiskave o kitajskih subvencijah za električna vozila.
EU je junija uvedla začasne carine in zahtevala, da ciljana podjetja zagotovijo finančna jamstva, vendar so uradniki avgusta sporočili, da ne bodo zbirali teh sredstev za nazaj. Države članice so 4. oktobra glasovale za uvedbo novih carin v višini do 35 odstotkov, pri čemer so bili med podporniki ukrepa Francija, Italija in Poljska. Čeprav Kitajska in EU še vedno iščeta kompromisno rešitev, se pričakuje, da bodo carine začele veljati konec oktobra.
Povečanje pošiljk nakazuje, da kitajski proizvajalci električnih vozil želijo ubežati bližajočim se carinam. Kljub temu se pričakuje, da bodo novi ukrepi upočasnili, ne pa povsem ustavili njihov vstop na donosni evropski trg, kjer lahko kitajski avtomobili pogosto dosegajo višje cene kot na domačem trgu, kar ustvarja višje dobičke za proizvajalce.
Da bi se izognili napovedanim carinam BYD načrtuje vzpostavitev proizvodnje na Madžarskem in v Turčiji, medtem ko proizvajalci, kot sta Xpeng in Zeekr (premium znamka podjetja Zhejiang Geely Holding Group), prav tako razmišljajo o lokalizaciji proizvodnje v Evropi.
