Predstavniki zaposlenih opozarjajo, da bi se lahko brez posredovanja vladna politika hitro soočila z novim valom odpuščanj.
Evropska industrija avtomobilskih delov se je znašla v položaju, ki ga predstavniki podjetij opisujejo kot enega najzahtevnejših v zadnjih desetletjih. Količina in hitrost uvoza iz Kitajske naraščata tako močno, da številni proizvajalci opozarjajo na resno tveganje selitve proizvodnje iz Evrope, če politikom ne bo uspelo hitro oblikovati zaščitnih ukrepov.
V praksi to pomeni, da se vse več evropskih dobaviteljev znajde v neposrednem spopadu s cenovno izjemno agresivno konkurenco. Po najnovejših podatkih evropskega združenja CLEPA se skoraj dve tretjini dobaviteljev že soočata s kitajskimi deli, ki na trg prihajajo po cenah, s katerimi evropska industrija zaradi višjih stroškov dela in energije zelo težko tekmuje. Razlika v kakovosti, ki je še pred nekaj leti ščitila evropska podjetja, se hitro topi – kitajski proizvajalci so tehnološko napredovali, kar povečuje njihov vpliv na trgu.
Naraščajoči pritisk je še posebej očiten v Nemčiji, kjer podjetja opozarjajo na preplavljenost trga z električnimi komponentami, kovinskimi izdelki in različnimi elementi podvozij. Nemški dobavitelji, med njimi tudi priznani proizvajalci, opažajo občutne padce naročil in nižanje marž, v nekaterih primerih pa tudi ponudbe, ki so cenovno nižje od realnih proizvodnih stroškov. Velike evropske avtomobilske znamke dele teh poceni komponent že vključujejo v svoje modele, kar domače dobavitelje dodatno pritiska v kot.
Raziskava nemškega gospodarskega inštituta IW potrjuje ostre tržne premike: v posameznih segmentih, denimo pri menjalniških komponentah za klasične motorje, se je uvoz iz Kitajske v zadnjih letih skoraj potrojil. To se dogaja v obdobju, ko se evropska proizvodnja sooča z upadom povpraševanja in dragim prehodom na električne pogone, kar dodatno obremenjuje že tako napete bilance.
Posledice se odražajo predvsem pri zaposlenih. Več podjetij je že zmanjšalo obseg proizvodnje, nekatera pa so napovedala opuščanje posameznih proizvodnih linij. Predstavniki zaposlenih opozarjajo, da bi se lahko brez posredovanja vladna politika hitro soočila z novim valom odpuščanj.
V CLEPA zato poudarjajo, da je trenutna situacija jasen alarm. Evropska unija bi morala po njihovem mnenju razmisliti o ukrepih, ki bi spodbudili lokalno proizvodnjo, omejili odvisnost od uvoza in zagotovili trajnostno prihodnost dobaviteljske industrije. Kot opozarja generalni sekretar Benjamin Krieger, bi lahko dolgotrajno ignoriranje težav vodilo do tega, da bi evropska proizvodnja avtomobilskih delov izginila ter s tem tudi strokovno znanje, ki ga je celina gradila desetletja.
