Eden izmed glavnih elementov, ki bi utegnil že v bližnji prihodnosti "manjkati" avtomobilski industriji je Neodim. Razlog pa, seveda, trgovinski spori.
Evropsko avtomobilsko industrijo je znova zajela panika. Po tem ko je pandemija covida-19 zaprla tovarne, nato pa je pomanjkanje polprevodnikov ohromilo proizvodnjo, zdaj avtomobiliste ogroža nova kriza: pomanjkanje redkih zemeljskih magnetov, ki so ključnega pomena pri proizvodnji sodobnih vozil.
Glavni razlog je strožji nadzor kitajske vlade nad izvozom teh strateških surovin. Kitajska trenutno nadzira okoli 70 odstotkov svetovne proizvodnje redkih zemelj, 85 odstotkov rafiniranja in kar 90 odstotkov proizvodnje zlitin ter magnetov. Te številke pomenijo, da so svetovne dobavne verige za ta material izjemno ranljive.
Panika v avtomobilski industriji
Frank Eckard, direktor nemškega proizvajalca magnetov Magnosphere, je v zadnjih tednih prejel številne klice obupanih avtomobilskih proizvajalcev in dobaviteljev, ki skušajo najti alternativne vire. "Avtomobilska industrija je v popolni paniki," pravi Eckard. "Pripravljeni so plačati katero koli ceno."
Nekateri so Eckardu že povedali, da bodo morali sredi julija ustaviti proizvodnjo, če ne najdejo alternativnih zalog.
Močan vpliv na proizvodnjo avtomobilov
Redki zemeljski magneti se uporabljajo v številnih komponentah sodobnih avtomobilov – od elektromotorjev in zvočnikov do senzorjev, oljnih črpalk in celo vzvratnih ogledal. Povprečno električno vozilo vsebuje okoli 0,5 kg redkih zemelj, vozilo z motorjem na notranje zgorevanje pa približno polovico manj.
V Evropi so nekateri proizvodni obrati avtomobilskih dobaviteljev že zaprli, kar je potrdilo združenje evropskih avtomobilskih dobaviteljev CLEPA. Njegov generalni sekretar Benjamin Krieger opozarja: "Slej ko prej bo to prizadelo vse."
Nemško avtomobilsko združenje VDA je medtem v izjavi za Reuters opozorilo, da omejitve izvoza resno ogrožajo avtomobilsko industrijo. Tudi počasna obdelava vlog za izvozna dovoljenja ter zamude pri carinjenju izdelkov z že odobrenimi dovoljenji predstavljajo resen problem.
Učinki na ključne igralce avtomobilske industrije
Velikani, kot so Volkswagen, Mercedes-Benz, BMW, Bosch in drugi, so že močno odvisni od teh materialov. Nekateri, na primer General Motors, BMW, ZF in BorgWarner, že razvijajo motorje z manjšo ali celo brez uporabe redkih zemelj, vendar zaenkrat niso dosegli dovolj velike serijske proizvodnje, da bi pomembno zmanjšali odvisnost.
Poleg tega je Evropska unija sprejela Akt o kritičnih surovinah, ki naj bi spodbudil razvoj evropskih virov, a ukrepi doslej niso prinesli zadostnih rezultatov.
Možni novi akterji in dolgoročne rešitve
Podjetja, kot sta pojetje Niron iz ameriškega Minneapolisa in Warwick Acoustics iz Velike Britanije, razvijajo alternative, a večji preboj pričakujemo šele v prihodnjih letih. Niron na primer načrtuje odprtje tovarne v vrednosti milijarde evrov do leta 2029.
Vmes pa so avtomobilski proizvajalci prisiljeni reševati trenutne izzive. Mercedes-Benz se že usklajuje z dobavitelji, da bi si zagotovil dovolj zalog, medtem ko je že zaznati prve zamude pri določenih modelih.
Analitiki opozarjajo, da bi proizvajalci utegnili kmalu sestavljati avtomobile brez določenih komponent in jih parkirati, dokler ti deli ne bodo na voljo – tako kot se je zgodilo v času pomanjkanja polprevodnikov.
Geopolitična plat zgodbe
Kitajska je že večkrat uporabila redke elemente kot politično orodje. Leta 2010 je v sporu z Japonsko omejila njihov izvoz, posledično pa je Japonska uspela zmanjšati odvisnost od Kitajske.
Danes avtomobilska industrija upa, da bo podoben uspeh mogoče ponoviti tudi v Evropi in ZDA, a analitiki svarijo: "To je le opozorilni strel," pravi Andy Leyland, soustanovitelj svetovalne družbe SC Insights. "Kitajska lahko podobno taktiko uporabi tudi za druge ključne surovine, kot so mangan, grafit ali aluminij."
