Regulacije z domačega trga želijo zdaj implementirati tudi na izvoz.
Kitajska zaostruje pravila za izvoz električnih vozil, saj bo od začetka prihodnjega leta vsak avtomobilski proizvajalec moral pridobiti izvozne licence za prodajo električnih avtomobilov na tujih trgih. Gre za potezo, s katero želi Peking omejiti izvoz vozil slabše kakovosti, preprečiti očitke o dampingu ter spodbuditi proizvajalce, da tekmujejo predvsem z napredno tehnologijo in ne zgolj s ceno.
Analitiki pravijo, da ukrep prihaja v času, ko je kitajska avtomobilska industrija pod povečevalnim steklom – tako doma kot v tujini. V zadnjem letu so oblasti že posegle v dolgotrajno cenovno vojno na domačem trgu, ki je številne znamke pripeljala na rob preživetja, hkrati pa so proizvajalcem naložile, naj hitreje poravnavajo račune s svojimi dobavitelji. Zdaj se ta regulacija širi še na izvoz, kjer je Kitajska postala ena ključnih globalnih igralcev, kar je pogosto vir napetosti z Evropsko unijo, ZDA in Kanado.
Vpliv na zahodne proizvajalce bo verjetno omejen. BMW, ki skupaj s partnerjem Great Wall na Kitajskem proizvaja električne modele Mini Cooper in Aceman za evropski trg, pojasnjuje, da je kot tuja znamka že doslej moral zaprositi za dovoljenja, zato novih omejitev ne pričakuje. Tudi večina domačih velikih igralcev, kot so BYD, Geely in SAIC, ne bi smela imeti težav pri pridobivanju novih licenc.
Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da bodo nova pravila prisilila proizvajalce k bolj premišljenemu širjenju kapacitet. Če bodo zaradi dovoljenj izvozne poti postale zahtevnejše, se bo lahko pritisk prenesel nazaj na domači trg, kar bi lahko znova spodbudilo agresivno cenovno tekmo. Ukrep naj bi prav tako pomagal zajeziti prakso tako imenovanih »nič-kilometrskih« rabljenih vozil, ko proizvajalci avtomobile odložijo pri trgovcih in jih ti nato prodajajo kot nova, a po bistveno nižjih cenah.
Po podatkih Kitajskega združenja avtomobilskih proizvajalcev je država v prvih osmih mesecih letošnjega leta izvozila 1,5 milijona električnih in hibridnih vozil, kar pomeni 87-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kljub višjim carinam v EU so kitajske znamke, kot je BYD, optimistične – podjetje je denimo pravkar imenovalo štiri nove menedžerje v Nemčiji, s čimer krepi prisotnost na največjem evropskem trgu.
