ZDA in svet je nedavno pretresla novica, da se je pri preizkusnem trčenju Chevroletovega (električnega) Volta v ZDA avtomobil vnel, natančneje njegov baterijski sklop, in sicer (od treh trčenj) enkrat takoj in drugič teden dni po trčenju – v 'garaži'.
Tule se po pregledu pisanja zazdi, da gledamo v motno vodo. Prvič, zakaj je ameriška državna NHTSA (National Highway Traffic Safety Administration) o dogodku poročala šele skoraj pol leta po teh trčenjih; drugič, zakaj NHTSA v prvi objavi takoj razbremenjuje znamko Chevrolet in objavlja, da je predmet nadaljnje raziskave vsako električno vozilo (kar je sicer od daleč pravilno in logično, ampak najprej je, za boljše razumevanje problema, treba pod drobnogled vzeti konkreten avtomobil); in tretjič, le kako lahko po 66,7 odstotka požarih pri trčenjih trdijo, da je Volt na cesti varen?
Natančneje »... lastniki Voltov nimajo razloga za skrb.« No, ne glede na to zagotovo drži, da elektrika le (še?) ni tako varna, kot se je zdelo. Sama elektrika že, ampak vemo, da potrebuje elektromobil poleg baterij in motorja še celo vrsto dodatnih sklopov in naprav, da zadeva deluje. Vemo, da se baterije in nadzorna elektronika (pa še kaj tam vmes) zaradi velikih tokov (ki so posledica velike zahtevane moči) izjemno segrevajo, vemo tudi, da je za to potrebno izdatno hlajenje in prav tu je bil menda po prvih predvidevanjih vzrok za požara.
Za bencinsko ali dizelsko gnane avtomobile, samo da spomnim, pa dobro vemo, da se ne vžigajo kar tako, saj sta obe gorivi v obliki tekočine izjemno nedolžni stvarci. Nevarni so hlapi, ki pa jih je izjemno malo in še ti so že dobro ukročeni. Tako da so (pretežno ameriške) filmske zgodbice popolna izmišljotina, kar sta, med drugim, dokazala tudi Adam in Jamie, znamenita razbijalca mitov. Znova gol za MNZ.
Če se v teh pisanjih morda zazdi (kar se je v nekem trenutku tudi meni), da sem nasprotnik napredka, je to povsem naključje. Prav nasprotno: vedno sem prvi za napredek, a trezno, ne za vsako ceno. Še enkrat: elektromobili tehnično še niso zreli za množično uporabo in le spirala (katere začetek ni jasen), ki se vrti na pobudo avtomobilskih proizvajalcev, državnih CO2 sovražnikov in kupcev, ki goreče čakajo na kaj zares novega, se je rodila prezgodaj in prehitro poteka.
Nedvomno bo v podjetju GM padla kakšna glava zaradi tega (kar mediji v ZDA že napovedujejo), saj bo sprememba vsakega že prodanega Volta stala približno 1.000 dolarjev na vozilo. A v tem primeru precej bolj po nedolžnem, kot se morda zdi. Saj vendar niso oni pognali te spirale, le dolžni so ji (za vsako ceno?) slediti.
Vinko Kernc