Hrvaška se bo po mejnem nadzoru in kunah znebila še cestninskih postaj. Minister za promet je potrdil, da bodo 1. januarja 2024 uvedli elektronski sistem cestninjenja.
Že spomladi je o načrtih za uvedbo elektronskega cestninjenja govoril minister za morje, infrastrukturo in promet Oleg Butković. Sedaj je za hrvaško televizijo N1 tudi potrdil, da se bo to zgodilo že 1. januarja prihodnjega leta. Sicer še ni povsem jasno, za kakšen sistem zaračunavanja so se odločili. Obenem se namreč omenja elektronsko vinjeto in predplačniški račun, iz katerega bi vam na izvozu prenesli sredstva. Morda bo šlo tudi za kombinacijo obojega. Za identifikacijo bo služila registrska tablica. Predplačniškega računa bi bili gotovo bolj veseli tisti, ki čez mejni prehod Jelšane peljete na Krk, Rab ali Pag. Tam cestnina znaša le en evro.
“Naš cilj je, da bi jih imeli 1. januarja prihodnje leto, prej ne gre. To pa pomeni, da ne bo več cestninskih postaj in ne bo več prometne gneče pred njimi,” je minister dejal v pogovoru za N1 Zagreb. Bržkone se bo promet najbolj sprostil na cestninski postaji Lučko, kjer so kolone med poletnimi počitnicami kar zajetne.
Preberite tudi: Hrvaške avtoceste letos rekordno, takšen je izplen iz naslova cestnin
Podjetje Hac, ki upravlja hrvaške avtoceste, je lani sicer imelo rekordne prihodke od pobranih cestnin. Do 26. decembra so na cestninskih postajah evidentirali 62.905.894 vozil, za katera so vozniki plačali 3,01 milijarde kun oz. približno 400 milijonov evrov cestnin. To v primerjavi z letom 2019 pomeni sedem odstotkov več prometa in štiri odstotke več prihodkov od pobranih cestnin. V primerjavi z letom 2021 pa kar 14 odstotkov več prometa in cestnin.
Ob prehodu na evro so cestnine zaokrožili navzdol na eno decimalko. Cestnina od Zagreba do Šibenika je na primer doslej znašala 152 kun, od 1. januarja pa vas bo cestnina za isto pot stala 20 evrov in deset centov. Sedem centov manj kot z neposredno konverzijo.
Kaj bo z načrtovano avtocesto Križišće - Žuta Lokva?
Hrvati bodo sicer nadaljevali gradnjo avtoceste do Siska in prenavljali počivališča. V decembru so sprostili promet po novi avtocesti mimo Osjeka do Belega Manistira ob madžarski meji. Eden najzanimivejših prihodnjih projektov, ki se je omenjal že pred gospodarsko krizo pred dobrim desetletjem in tu in tam spet priplava na površje, je avtocestni krak med Križišćem in Žuto Lokvo, ki bi močno skrajšal pot med Reko in Senjem. Butković je lani razložil, da gre za zahteven projekt, ki naj bi stal med 700 in 800 milijoni evrov in se o njem še pogovarjajo, potrdili pa so že obvoznico okoli Novega Vinodolskega (od Selc do naselja Povile) v dolžini 9,8 kilometra, ki bo pravzaprav del bodoče avtoceste.