Ljubljana je eno redkih evropskih glavnih mest brez sodobnega avtomobilskega poligona. Prav to želi spremeniti nekdanji dirkač in podjetnik Matjaž Tomlje, ki je včeraj predstavil projekt Avto-motodrom Ljubljana.
Njegova zamisel ni usmerjena primarno v dirkanje, ampak v nekaj precej bolj vsakdanjega – izobraževanje voznikov, izboljšanje prometne varnosti in sodobnejše usposabljanje prihodnjih voznikov.
Tomlje, ki je med drugim osvojil bronasto kolajno na sloviti dirki 24 ur Le Mansa, poudarja, da javnost projekt pogosto razume napačno. Po njegovih besedah ne gre za novo dirkališče, temveč za večnamenski center, kjer bi potekale šole varne vožnje, usposabljanja avtošol, testiranja vozil, predstavitve novih modelov in dnevi odprte vožnje. Avtomobilski in motociklistični šport bi imel svoje mesto, vendar ne bi predstavljal osnovnega namena objekta.
"Najprej varnost, šele nato šport," je bilo glavno sporočilo predstavitve.
Po njegovem mnenju ima Slovenija sicer kakovosten Center varne vožnje AMZS na Vranskem, vendar je ta pogosto zaseden, prestolnica s približno 300.000 prebivalci pa bi po njegovem potrebovala lasten sodoben center. Dodaja, da so drugi domači poligoni premajhni ali pa ne omogočajo izvajanja vseh programov, ki jih danes zahtevajo sodobno usposabljanje voznikov in razvoj avtomobilske industrije.
Projekt je tesno povezan tudi z idejo o prenovi sistema pridobivanja vozniškega dovoljenja. Tomlje meni, da bi bilo treba postopek posodobiti in ga prilagoditi sodobnim vozilom ter prometnim razmeram, saj se avtomobili razvijajo precej hitreje kot zakonodaja.
Najprej podpora ljudi, nato razkritje lokacije
Kje bi avto-motodrom stal, za zdaj ostaja skrivnost. Tomlje razkriva le, da gre za degradirano območje ob avtocesti, kjer po njegovem mnenju ne bi prihajalo do motečega vpliva na okoliške prebivalce ali naravo.
Lokacije namenoma še ne želi razkriti. Meni namreč, da je smiselno najprej preveriti, ali javnost takšen projekt sploh podpira, šele nato pa govoriti o konkretni umestitvi v prostor.
Prav zato namerava po koncu parlamentarnih počitnic obiskati vodje vseh parlamentarnih strank in jim predstaviti projekt. Želi si, da bi parlament izrazil podporo izgradnji sodobnih avtomobilskih poligonov in spremembam zakonodaje, omenil pa je tudi možnost, da bi o tem svoje mnenje izrazili državljani na referendumu.
Da ima projekt podporo tudi v političnih in gospodarskih krogih, Tomlje zatrjuje že zdaj, imen pa za zdaj ne razkriva.
Ljubljana in Koper – dva različna projekta
Na predstavitvi je bilo večkrat poudarjeno, da ljubljanskega avto-motodroma ne gre enačiti z idejo o velikem dirkališču na Primorskem. Po Tomljetovih besedah gre za dva povsem različna projekta.
Ljubljanski center vidi predvsem kot javno infrastrukturo za izboljšanje prometne varnosti in izobraževanje voznikov, medtem ko bi bilo pravo dirkališče pri Kopru namenjeno športnim dogodkom, testiranjem in gospodarski dejavnosti. Zanj naj bi bila lokacija že določena na degradiranem območju med avtocestnima koridorjema.
Tudi financiranje naj bi bilo različno. Pri avto-motodromu računa na zasebne vlagatelje, hkrati pa meni, da bi moral biti zaradi svojega družbenega pomena deležen tudi javne podpore. Dirkališče pa vidi kot bistveno večji investicijski projekt, pri katerem bi sodelovali država in zasebni partnerji.
Če bo projekt dobil politično in javno podporo ter bodo postopki potekali po načrtih, Tomlje ocenjuje, da bi prvi avtomobili po ljubljanskem avto-motodromu lahko zapeljali že prihodnje leto. Glede na običajno dolgotrajne postopke umeščanja tovrstnih objektov v prostor se zdi ta časovnica precej ambiciozna, vendar bo o njeni uresničljivosti odločal predvsem nadaljnji razvoj projekta.
