Do zdaj so radarji služili zgolj kot opozorilo, a od 11. avgusta se bo začelo dejansko izvajanje nadzora s kaznovanjem kršiteljev.
V Mariboru, kjer je postavitev radarjev konec leta 2012 sprožila množične proteste in odstop takratnega župana Franca Kanglerja, so stacionarne radarje začeli ponovno nameščati 10. julija. Na treh lokacijah so postavili ohišja radarjev, med katerimi premikajo en sam merilnik hitrosti. Kot poudarjajo na občini, je cilj dolgotrajno izboljšati prometno varnost na najbolj izpostavljenih odsekih.
Rezultati testnega obdobja v juliju so pokazali, da je največ kršitev bilo na Gorkega ulici, kjer so zaznali kar 184.644 osebnih in 1718 tovornih vozil. Od teh jih je več kot 51 odstotkov prekoračilo omejitev hitrosti 30 km/h. Povprečna hitrost osebnih vozil je bila 31 km/h, največja izmerjena pa kar 83 km/h.
Še posebej zaskrbljujoče je, da je 13 voznikov preseglo hitrost za več kot 50 km/h, od tega je šest vozilo med 81 in 90 km/h – na odseku ob največji osnovni šoli v Mariboru, OŠ Franceta Prešerna, ki jo obiskuje 750 otrok, in v bližini avtobusne postaje.
Na občini so zapisali, da so kljub opozorilnim tablam in dvignjenemu prehodu rezultati pokazali, da je več kot polovica voznikov prehitrih, kar dokazuje, da je uvedba nadzora nujna.
Če bi v testnem obdobju že izdajali kazni, bi 130 voznikov prejelo globe med 500 in 1200 evri, skupaj s sedem do 18 kazenskimi točkami. Vsak šesti prekršek bi pomenil globo 130 evrov in tri kazenske točke, medtem ko bi skoraj 85.000 prekrškov spadalo v kategorijo 40 evrov kazni za prekoračitev do 10 km/h. V realnih pogojih bi tako 85 voznikov izgubilo vozniško dovoljenje.
Do začetka kaznovanja bodo na najbolj izpostavljenih točkah nameščene dodatne opozorilne table, ki bodo jasno označevale območja nadzora. Občani so pozvani k doslednemu spoštovanju prometnih pravil.
Radarji so nameščeni na podlagi študije fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, pri čemer hitrost merijo v obe smeri. O prisotnosti radarjev voznike opozarjajo prometni znaki in dodatne table.
Podatke o prekoračitvah obdeluje Medobčinsko redarstvo, ki je tudi pristojno za izdajanje glob, skladno z zakonodajo. Po podatkih Agencije za varnost prometa je neprilagojena hitrost drugi najpogostejši vzrok prometnih nesreč in glavni vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom ter hudimi poškodbami.
