Bo Pipenbaherjeva genialnost rešila cestno mrežo na Koroškem in v Savinjski dolini?

25. 8. 2023 | Miha Rušnik
Deli

Svetovno znani gradbeni inženir v svojem delu vedno upošteva tudi naravo in njene zakonitosti.

Marjan Pipenbaher s svojimi inženirskimi podvigi premošča kanjone in doline, reke ter morja. Začel je v mariborskem biroju Gradis, leta 1990 pa sta skupaj z Viktorjem Markljem ustanovila svoj biro - Ponting. Večkrat nagrajeni in svetovno znani gradbeni inženir je v svoji karieri zgradil že približno 200 mostov, viaduktov ter drugih objektov, ki povezujejo nasprotne bregove.

Christian Flucher

Doma

V Sloveniji je njegov najprepoznavnejši projekt zagotovo avtocestni viadukt Črni Kal. Gre za najdaljši in največji premostitveni objekt v našem cestnem omrežju, razprostira pa se nad Osapsko dolino in vasjo Gabrovica. V dolžino meri 1065 metrov, na najvišji točki pa je visok 95 metrov. Ko so ga leta 2004 dokončali, so se po njem zapeljali tudi kolesarji na Dirki po Italiji.

Pipenbaher v svojem delu skuša upoštevati tudi naravo, saj je ta po njegovih besedah popolna in nekaj je popolno takrat, ko temu ne moremo ničesar več odvzeti, pa vendar še vedno obstoji in služi svojemu namenu.

Ali je dobro piti kavo, ko ste prehlajeni? Kaj pravi strokovnjakinja
Profimedia

In po svetu

Mostove je gradil tudi v tujini. Med njegove najpomembnejše oziroma najodmevnejše projekte spadajo največji železniški most v Izraelu, beograjski most Ada, ki preči Savo - ta je v svoji kategoriji (asimetrični most z enim pilonom) s 376 m evropski rekorder po dolžini glavnega razpona in seveda pelješki most na Hrvaškem. Lani odprt most v dolžino meri 2404 metre in je eden največjih mostov v Evropi. Poleg tega njegovi mostovi in viadukti stojijo še v Alžiriji, Turčiji, Črni gori, na Poljskem, v Albaniji ... 

Čez most na Pelješac se je kot prva zapeljala Rimčeva Nevera.

Profimedia

Ob poplavah

Pipenbaher je za RTV SLO ob nedavnih poplavah komentiral tudi stanje slovenskih mostov; mnogi med njimi so bili zgrajeni v drugi polovici prejšnjega stoletja in ob poplavah, kakršne so nas doletele, je težaven njihov koncept. "Predvsem pri hudourniških rekah podpore v bistvu ne bi smele biti v koritu reke. To je ključna stvar. To podraži gradnjo od 10 do 20 odstotkov, pretočnost reke ostaja neokrnjena. Pri hudourniških rekah so hitrosti vode ogromne, zato je ključno, da je objekt postavljen na primerni višini, ki predvideva velike nalive," je dejal.

Profimedia

Pomagal bo z znanjem in izkušnjami

Marjan Pipenbaher bo zdaj predsednik 14-članskega sveta za obnovo po poplavah. Po poročanju N1 bodo odgovorni za aktivnosti, ki zadevajo sanacijo, obnovo in pomoč ob poplavah prizadetim območjem. Problematika podrtih in poškodovanih mostov se sicer že rešuje z začasnimi plavajočimi mostovi, vendar Pipenbaher meni, da bi jih potrebovali še več.

Profimedia

Tudi v Mastercard® podkastu navdiha

S svetovno znanim gradbenim inženirjem se je v zadnji epizodi Mastercard® podkasta navdiha pogovarjal tudi Borut Pahor. Govorila sta o naravi kot viru navdiha, o kariernih začetkih, poslovnih izzivih, o pomenu popolnosti, o sociološkem pomenu mostov ter o tem, da se kljub vsemu še vedno uči, saj so problemi vedno večji od njega.

Oglejte si podkast!

Preberite še: Anketa: Kaj si Nemci mislijo o omejitvi hitrosti na njihovih avtocestah?

Fotografije: Arhiv, Profimedia

Novo na Metroplay:  Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec