Marty, električni avtomobil, ki avtonomno drifta

26. 11. 2015
Deli

Študenti mehaničnega inženiringa z univerze Stanford so se pod vodstvom profesorja Chrisa Gerdesa na zares imeniten način lotili raziskovanja zmožnosti električnega pogona in avtonomne vožnje.

De Lorean letnika 1981 so namreč predelali kar v električni avtomobil, ki je sposoben avtonomnega driftanja v krogu okoli stožca. Pri poimenovanju avtomobila so se spomnili časovnega stroja iz filma Nazaj v prihodnost, a ime MARTY ni le spomin na filmski De Lorean, ampak je kratica za "Multiple Actuator Research Test bed for Yaw control" (večaktuatorska raziskovalna postaja za nadzor vrtilnega momenta).

Gerdes je ob predstavitvi Martyjevih zmožnosti povedal: "Radi bi razvili vozilo, ki bi izvedlo vse potrebne manevre, da se izogne nesreči. Zakoni fizike sicer omejujejo zmožnosti avtomobila, a menimo, da bi njegov softver moral biti sposoben kakršnihkoli možnih manevrov v okviru teh omejitev. Marty je korak v tej smeri."

ESP danes zagotavlja, da avtomobil ostane v mejah, ki vozniku omogočajo stabilne manevre. To stori tako, da zavira posamezna kolesa ali celo zmanjša vrtljaje motorja. Stanfordski mladi raziskovalci pravijo, da bi včasih bilo treba žrtvovati nekaj stabilnosti, da bi lahko ostro zavili in se izognili trku. Najboljši vozniki relija to počnejo ves čas, saj jim nestabilnost avtomobila omogoča izogibanje oviram in ostre hitre zavoje. Seveda mora voznik natanko vedeti kaj počne. Sodobni sistemi za zagotavljanje stabilnosti počnejo ravno nasprotno. Če naj bi razvili varne avtonomne avtomobile, bi jim morali omogočiti tudi nekaj nestabilnosti, a jih tudi "naučiti" njeno izkoriščanje na pravi način.

Stanfordski prototip za zdaj obvlada le driftanje v krogu, a bi ga radi naučili tudi vožnje po dirkalni stezi in izkoriščanja vseh zmožnosti, ki jih omogoča fizika.

Martyja so sicer izdelali v sodelovanju s zagonskim avtomobilskim proizvajalcem Renovo Motors, ki je specializiran za razvoj tehnologije električnih vozil. Priskrbel jim je tudi pogonsko enoto, ki jim je z navorom dobrih 5400 njutonmetrov zagotovila dovolj nadzora nad zadnjimi kolesi za uspešno manevriranje.